Dan reformacije, je dan ko obeležujemo rojstni dan slovenskega knjižnega jezika, dan ki je leta 1992, kmalu po osamosvojitvi, postal slovenski državni praznik. Slovenski jezik in kultura sta vtisnjena v narodovo zavest. Sta ključna temelja, zaradi katerih smo postali nacija in smo svojo samobitnost potrdili s samostojno ter suvereno državo Slovenijo. Pot do tam pa je bila dolga in naporna. Zaznamujejo jo številni dogodki v naši zgodovini. Lepi in navdihujoči, pa tudi taki, ko je bil naš obstoj ogrožen. Vendar smo skoznje rasli, se učili in napredovali kot narod. Krepili smo svoj občutek za preživetje. Stali in obstali. Obranili in ohranili svoj jezik in kulturo. To srce slovenstva. Naše fizično in duhovno središče.
Bilo bi težko ali pa sploh nemogoče, če ne bi imeli mož, ki so slovenski govorni jezik naredili tudi za knjižnega. Brez Primoža Trubarja, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem, brez Adama Bohoriča in njegove prve slovenske slovnice Zimske urice, brez Sebastjana Krelja in njegove Otročje biblije, brez Jurija Dalmatina, ki je leta 1584 v slovenščino prevedel Sveto pismo, bi slovenski jezik ostajal samo govorjena beseda.
Jezik glavna obramba pred vsemi vplivi in pritiski
Slovenski jezik je in bo vedno ključen del naše kulturne dediščine in identitete. Središče narodove zavesti. Je duhovno satje, ki nas povezuje, ohranja in predstavlja temelj narodove samobitnosti.
Celjani smo med redkimi v Sloveniji, ki se lahko pohvalimo s tem, da je Primož Trubar v našem mestu deloval polnih šest let.

Imejmo lep praznik, Dan reformacije, lube Slovenke inu Slovenci, pa tudi vsi ostali, ki nam slovenski jezik in njega umetnine in tvorbe bogatijo življenje tuzemsko ter posvetno, seveda tudi verujoče duše in glave bogatijo!

Vane T. Costa