abram1b2

Po vsej teoriji življenja in praksi preživetega, bi človek pomislil na to, da pa lahko prime za uzdo življenja in se prepusti teku. Pa ni tako, kajti tik pred ciljem postane pot še težja – polna trnja in krvi.

Kje ste vsi, ki obljubljate odrešitev? Kje so vse tehnike, s katerimi si lahko pomagaš in bi naj bile uspešne?

Pravijo, da vse kar se ti dogaja zmoreš – je to res?

Ko se človek znajde v zanj nerešljivi situaciji, odpove vso znanje, vse izkušnje, vse tehnike. Znajde se v centrifugi življenja, ki ga počasi vleče s svojo silo na dno in je vse kar se rodi občutek nemoči.

Takrat spoznaš, da zna biti življenje neizprosno. In vsak nov dan je lahko lep, koliko se v to prepričaš…takrat najmanj kar potrebuješ so nasveti in pametovanja, da si za svoje življenje odgovoren sam.

Res je, se strinjam…v osnovi je tako…toda na tvojo srečo znajo vplivati tudi ljudje, ki niso posredno v tvoji bližini ali npr. ljudje, ki imajo vpliv na nekoga, ki ga ljubiš. Rodijo se vprašanja kot so: Ali naj vztraj

Šokantna zgodba Pakistanca, ki je bil skupaj z Andrejem Šiškom v mariborskem zaporu

EU in njeni zagovorniki migrantov načrtno kršijo človekove pravice ter celo izvajajo genocid. Agenda Evropske unije je v prvi vrsti uničenje domorodnih evropskih narodov, ustvarjanje talilnega lonca in nastanek multikulturne družbe po vzoru ZDA. Migrant iz Pakistana: »Moja pot iz Pakistana je bila nekaj najhujšega v mojem življenju. Mednarodni tihotapci so nam povedali, da nas bodo pretepli, če jim v enem dnevu ne damo denarja. Za pretepanje so uporabljali teniške loparje in hokejske palice. Moja družina mi ni mogla zagotoviti denarja v enem dnevu in zato so me pretepli s hokejsko palico. Posneli so video in ga poslali moji družini. Zagrozili so jim, da me bodo ubili, če ne bodo zagotovili denarja zame. Hrano sem dobival le enkrat na dan. Po dvanajstih dneh je moja družina zagotovila denar in šli smo naprej do makedonsko-srbske meje. Prišel sem leta 2016 in če bi se bilo mogoče vrniti nazaj v leto 2

Lažne resnice

Tvorci in/oz. pristaši raznoraznih teorij zarote imajo v osnovi močno/pestro miselno dejavnost in hkrati veliko, največkrat nebrzdano samozavest, ki ima za nameček še histrionično-narcistično obeležje . V nobeno nebulozo, ki jo izrečejo, ne dvomijo. Najbolj udobno se počutijo pred TV kamerami ali pred množično naivnih ovčic (na kakšnem javnem predavanju), ki jim za velikim užitkom servirajo svoje »pravljice«, torej psihotično/shizotipsko nanašalne nebuloze.

Med najbolj svetovno uveljavljenimi »nanašalci« svojih grotesknih blodenj je David Icke. V 80-ih letih so mu britanski mediji namenili relativno veliko pozornosti. In kot spreten retorik, željan slave – razglasil se je, da je božji sin –, je to pozornost suvereno izkoristil. Pridobil si je privržence, ki ga kujejo v zvezde in mu sedaj zvesto sledijo. Njegova predavanja so polno zasedena – doslej je njegove slišalo na milijone poslušalcev po celem svetu. Gostoval je seveda tudi v Sloveniji - in bil celo gost Marcela Štefančiča v S

V obrambne namene odprto

Veljajo le merila dostojnosti in navedbe korektnih virov!(korekture :-) bom delal Jaz, Zim Zelen:)

Zgodba pravi, da je Franz Kafka v nekem parku, kamor je vsak dan zahajal, nekega dne srečal deklico, ki je jokala. Izgubila je svojo punčko in bila je neutolažljiva.

Kafka se je ponudil, da pomaga poiskati punčko in dogovorila sta se, da se sestaneta naslednji dan na istem mestu. Ker ni mogel najti lutke, ji je sestavil pismo v imenu izgubljene lutke in ji ga prebral, ko so se srečali: "Prosim, ne žaluj za menoj, odpravila sem se na potovanje, da vidim svet. V pismih ti bom opisala svoje dogodivščine." To je bil začetek številnih pisem. Ob vsakem srečanju ji je Kafka prebral te pazljivo izmišljenje zgodbe o dogodivščinah njene punčke. Malčica je bla potolažena. Ko so se srečanja končala, ji je Kafka podaril novo lutko, ki pa je bila očitno drugačna od prvotne lutke. Priloženo pismo je pojasnilo: "Moja potovanja so me spremenila." Mnogo let pozneje je tedaj že odrasla deklica našla pismo, shranjeno v neopaženem žepku pri oboževani nadomestni lutki. Na kratko je pisalo: "Vsako stvar

Spoštovani podporniki, dragi prijatelji!

Po tehtnem premisleku sem se odločila, da zaradi poslovnih obveznosti, ki mi jih prinaša nov ambiciozen evropski projekt, umaknem soglasje h kandidaturi na listi LMŠ za volitve v EU parlament. V projekt je vključenih več strokovnjakov in zahteva maksimalen fokus.

Velika velika hvala vsem, ki ste me podprli in pomagali ekipi stranke LMŠ, da smo v samo petih dneh zbrali več kot tisoč popisov podpore.

Stranki LMŠ se iskreno zahvaljujem za priložnost in zaupanje. Še naprej ostajam aktiven del močne in povezane družine stranke LMŠ.

Obsežna biografija "Dolgo življenje po smrtni obsodbi" zajema zanimivo in razburljivo življenjsko zgodbo dr. Ljuba Sirca v času druge svetovne vojne in po njej, dogodkov, ki so pripeljali do znamenitega Nagodetovega procesa, Sirčeve obsodbe na smrt, zaporniških let, pomilostitve, bega iz komunistične Jugoslavije in življenja v tujini vse do današnjih dni. "Komunisti so množično morili, pačili dejstva in zatirali vsako pametno misel. Za ta totalitarizem še nihče ni bil kaznovan. Sicer pa kaznovanje niti ni glavna nuja, glavno je priznanje, da so bile komunistične ideje zmedene in da je bila komunistična vladavina zločinska," piše v svoji knjigi.

Odlomki iz knjige Dolgo življenje po smrtni obsodbi:

Nekaj časa je paznik Vita in mene vsako jutro poslal nazaj v celico in nama ukazal, naj še enkrat posteljeva. Večkrat se postelj nisva niti dotaknila, a je vseeno dejal, ko se je vrnil: »Vidita, kaj človek lahko doseže, če se potrudi.« Drugi trik je bil, da je paznik pogledal v celico, brž k