Zdelo se je, da je alpski odbor pri smučarski zvezi končno storil nekaj dobrega. V sodelovanju z ZUTS, Zvezo učiteljev in trenerjev smučanja, je pripravil program razvoja alpskega smučanja do leta 2025, imenovan NPTS, »NACIONALNI PROGRAM TEKMOVALNEGA SMUČANJA«. Program zajema vse pomembne dejavnike, ki naj bi slovenskim tekmovalcem v alpskem smučanju vrnilo nekdanjo slavo.

Predlog programa NPTS obravnava srednje in dolgoročno obdobje delovanja slovenskega  tekmovalnega smučanja alpskih disciplin v starostnih kategorijah od U8 do U16. Snovalci programa menijo, da je za izboljšanje rezultatov slovenskih alpskih smučarjev treba doseči sledeče:

- združiti moči in kapacitete našega lastnega znanja, ki ga v Sloveniji nedvomno premoremo,

- poenotiti stroko v nameri boljše organiziranosti in uspešnosti programov,

- zagotoviti prepotrebni nabor otrok (baze) kot osnovnega pogoja za preživetje tekmovalnega smučanja,

- olajšati načrtovanje oz. oblikovanje VIZIJE in STRATEGIJE slovenskega tekmovalnega smučanja,

- olajšati načrtovanje in izdelavo reprezentančnih programov,

- olajšati načrtovanje in izdelavo klubskih programov,

- olajšati potrebno selekcioniranje,

- optimizirati tekmovalni sistem- izboljšati preglednost uspešnosti oz. neuspešnosti,

- postaviti srednjeročni in dolgoročni sistem kot edino realno pot k potencialni uspešnosti,

- ponovno pridobiti zaupanje lokalnega in nacionalnega okolja v smučarski šport,

- pridobiti zaupanje sponzorjev in opremljevalcev, nujno potrebnih za izpeljavo zastavljenih ciljev.

Snovalci načrtujejo veliko akcij, s pomočjo katerih bodo otrokom poskušali približati vse lepote alpskega smučanja in gibanja v naravi. Ena od zelo primernih akcij je projekt »ŠOLAR NA SMUČI«. Osnovna misel tega projekta, kdo sodeluje in namen akcije, ki je v teku, je sledeča:

»S projektom ŠOLAR NA SMUČI, ki je že potrjen, bomo v letošnji zimi za osnovnošolce 5. razredov (U12) organizirali možnost brezplačnega smučanja na enem bližnjih slovenskih smučišč.

Projekt, v katerem bodo sodelovali Smučarska zveza Slovenije, smučarski klubi in društva, Združenje slovenskih žičničarjev – GIZ, Olimpijski komite Slovenije in Zavod za šport RS Planica, smo poimenovali ŠOLAR NA SMUČI, ciljna skupina, s katero želimo preživeti dan na snegu pa bodo učenci 5. razredov.

Pri tem je pomembno, da na smuči postavimo predvsem tiste, ki do sedaj te možnosti še niso imeli. V ta namen bodo partnerji projekta vsem učencem 5. razredov poleg brezplačnih smučarskih kart zagotovili ustrezno strokovno podporo učiteljev smučanja. Ti so za akcijo pripravili poseben program učenja smučanja, da bo učencem prvi stik z alpskim smučanjem za vedno ostal v lepem spominu in da se bodo v prihodnje znova vračali na sneg.

Osnovni namen akcije je torej na sneg privabiti čim več otrok in mladine, posredno pa celotnega okolja, iz katerega otrok prihaja in s tem smučanje ponovno postaviti v pozitivni vsakdanjik Slovencev.«

Take akcije otroci potrebujejo. Tudi v drugih športih se selekcionira na tak način, tako individualnih kot ekipnih in predvsem pri ekipnih je množičnost na dokaj visokem nivoju.

Program NPTS je v veliki meri prepis programov »Smučanje 2000« in »Smučanje 2000 plus« ter smernic, ki sta jih v »Naših smučinah« leta 2007 napisala Lešnik in Žvan. Zanimivo je, da letnica 2000 sovpada z zadnjimi uspehi slovenskih smučarjev predvsem fantov, saj je pri dekletih Tina Maze šla svojo pot. V kolikšni meri so omenjene publikacije vplivale na zaton slovenskega tekmovalnega smučanja, ni bilo nikoli ugotovljeno. Resne analize stanja doslej ni bilo nikakršne, zato tudi odgovornosti ni bilo potrebno ugotavljati. Ne ve se, ali je kriv zgrešen koncept tehnike ali držijo izgovori, da je krivo zmanjšanje baze mladih športnikov, kar se zdi iz trte izvito, saj so še do predkratkim v nižjih selekcijah naši tekmovalci dosegali vrhunske rezultate, pri čemer pa gre uspehe pripisati popolnoma drugim razlogom.

Da so omenjene publikacije osnova za šolanje strokovnih kadrov, je dejstvo, saj drugih ni. Da so v učbenikih bistvene napake, je podpisani opozoril že velikokrat. Nekatere katastrofalne  napake so se med tem, nenazadnje po zaslugi podpisanega, v tišini odpravile. Predvsem ni več razklenjenih smuči, teža ni več razporejena na obe smučki, pač pa izključno na spodnjo smučko, ponovno se je v terminologijo vrnil smučarski odklon in ne nagib, kot piše v »Naših smučinah«.

Še vedno pa so v učbenikih tako kot v programu NPTS sledeči teksti:
- »akcija v stopalih/ razbremenjujemo na prste, ob vhodu v zavoj je težišče na sredini stopala, pri vodenju zavoja pada težišče proti peti«, kar je ena največjih bedarij, kar so jih mogli zapisati v program.
- »ohranjanje ravnotežje/ notranja roka ostaja »odročena«, zunanja roka nadzira »sledenje« v smeri želene akcije in zavoja«
- »Smučanje v paralelnem položaju z vrtenjem stopal (oddrsavanjem) na vseh nakloninah«.

To so citati, ki nazorno povedo, da snovalci programa ne obvladajo moderne tehnike in slabo razumejo tekmovalno smučanje. Ta terminologija kaže na ohranjanje ene največjih zablod slovenske doktrine, to je sledenje ramenske osi smeri gibanja. Nikjer v programu ni govora o izrabi materiala, ki je pogoj za uspešno tekmovanje. Program predvideva tudi učenje s kratkimi smučmi, ki so za tekmovalno smučanje popolnoma neuporabne.

Nakazuje se ponovno zapravljanje davkoplačevalskega denarja in denarja staršev, rezultatov pa s tako filozofijo, ki jo je iz programa NPTS možno razbrati, ne bo. Ob predstavitvi je bilo sicer rečeno, da so pri pripravi programa sodelovali vsi smučarski akterji, kar pa ne drži. Sodelovali so samo absolventi Fakultete za šport, člani ZUTS in nekateri trenerji zunaj teh okvirov, ki pa imajo enako ali podobno filozofijo.

V tekmovalno uspešnih državah smučarsko tehniko krojijo tekmovalci in njihovi trenerji, v Sloveniji pa učitelji smučanja in demonstratorji, ki s tekmovalnim smučanjem nimajo blage veze. Doktrinarno vlogo je v Sloveniji z učbeniki leta 2000 v celoti prevzela ZUTS, takoj za tem pa je krivulja rezultatov začela padati. Če ni alternative doktrini ZUTS, se bomo morali navaditi, da se bomo odslej še naprej lahko primerjali le z južnoameriškimi in afriškimi državami. Bralce sprašujem, do kdaj bomo davkoplačevalci še prenašali neznanje in karierizem na Smučarski zvezi in ZUTS.