DA
Dosedanja, konvencionalna metoda pridelovanja hrane za bodočnost ni sprejemljiva!
Več kot 500 znanstvenikov in ekspertov je pripravljalo štiri leta študijo o kmetijstvu v svetu. Poročilo, izdelano na zahtevo Svetovne banke in Združenih narodov je objavljeno na spletnih straneh www.agrarbericht.de
Sklepne zahteve poročila so:
Potrebna je agrarno-ekološka revolucija. Sedanje metode pridelovanja hrane je treba zamenjati s pridelovanjem na manjših enotah, delo je potrebno organizirati tako, da se bo delež vloženega ročnega dela, izkušenj in znanja človeka povečal in se bo bistveno zmanjšala odvisnost od fosilne energije in agrokemije, da se bo plodnost tal lahko izboljšala, da se bodo lahko izboljšali temeljni ekološki krogotoki, da se bo izboljšalo zdravje pridelkov in živil.
Globalno trgovino s kmetijskimi pridelki je treba temeljito reorganizirati, saj prejemajo kmetje vedno manjši delež končne vrednosti proizvoda, vedno večji delež pa si prisvajajo multinacionalke, ki si lastijo semena,
DA
Vzemimo z biodinamiko zdravje v svoje roke!
»Hrana ni najvišje, je pa tisto, na čemer se najvišje v življenju lahko razvije ali propade«
(Bircher-Benner)
Ni revije, ki ne bi posvečala zdravi hrani pomembnega mesta. Žal pa ob vrsti vabljivih fotografij in receptov v njih pravzaprav ni nasvetov, ki bi bili v pomoč pri odbiri hrane, ki si zasluži ime zdrava hrana. Prehranski strokovnjaki se v svojih obravnavah osredotočajo le na snovi in skoraj dosledno ignorirajo problematiko ostankov strupov iz pridelave in aditivov iz predelave. O tistem, kar mora hrana dajati, in kar od nje v resnici potrebujemo, o energijah vitalnosti in reproduktivnosti, ne govori nihče. Tega se ne da meriti, predstav o tem, kaj to je, naša znanost nima.
In kaj o zdravi hrani pravijo biodinamiki?
V naših očeh je zdrava hrana tista, ki vsebuje visokovredne in zrele substance, v katerih ni strupov iz pridelave ali predelave, substance pa so v obilju nosilec vitalnih energij. Naše izhodišče je, da so substance živila eno,
DA
Preklar
Sorte: Ura, Perle von Marbach, Neckarkönigin, Trebona, Rapid. Tako imenovan turški, imenovan tudi ognjeni fižol je posebno primeren za ostro višinsko klimo.
Sadimo: ne pred sredino maja, najpozneje junija. Če hočemo fižol saditi še enkrat, sadimo zgodnje in pozno dozorevajoče sorte obenem, na primer julija. Razmak prekel naj bo 60-100 cm. Okoli ene prekle posadimo v krogu približno 8 zrn, ne globlje kot 2 cm. Preden zastremo, poškropimo v luknje preparat 500 ali dodamo nekaj komposta. V času suše je zalivanje potrebno. Skrbimo, da voda ni hladna in da se na zemlji ne oblikuje skorja.
Tla in gnojenje: Pogoj za dober preklar so dobro založena tla. Gnojimo z dobrim, prepariranim kompostom, če je potrebno, tudi nekajkrat zalijemo s preparirano vodo gnoja. Nikoli ne dodajamo gnojil, ki rast močno spodbujajo. Preparat 501 škropimo tik pred cvetenjem.
Kolobar: preklar lahko raste povsod, posebej tam, kjer naj bi si tla odpočila in se osvežila. Preklar v vrsti je odlična zaščita pred v
DA
Vzemimo z biodinamiko zdravje v svoje roke!
»Hrana ni najvišje, je pa tisto, na čemer se najvišje v življenju lahko razvije ali propade«
(Bircher-Benner)
Ni revije, ki ne bi posvečala zdravi hrani pomembnega mesta. Žal pa ob vrsti vabljivih fotografij in receptov v njih pravzaprav ni nasvetov, ki bi bili v pomoč pri odbiri hrane, ki si zasluži ime zdrava hrana. Prehranski strokovnjaki se v svojih obravnavah osredotočajo le na snovi in skoraj dosledno ignorirajo problematiko ostankov strupov iz pridelave in aditivov iz predelave. O tistem, kar mora hrana dajati, in kar od nje v resnici potrebujemo, o energijah vitalnosti in reproduktivnosti, ne govori nihče. Tega se ne da meriti, predstav o tem, kaj to je, naša znanost nima.
In kaj o zdravi hrani pravijo biodinamiki?
V naših očeh je zdrava hrana tista, ki vsebuje visokovredne in zrele substance, v katerih ni strupov iz pridelave ali predelave, substance pa so v obilju nosilec vitalnih energij. Naše izhodišče je, da so substance živila eno,
DA
Koprivov pripravek ureja procese železa.
Pripravek iz velike pekoče koprive zastopa v biodinamiki naše Sonce in ima pri prepariranju kompostov vedno svoje mesto v sredini. »Kopriva je svetovna, neverjetno veliko zna … človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca, saj je v naravi zunaj, v svojem veličastnem notranjem delovanju, svoji notranji organizaciji podobna tistemu, kar je v človeškem organizmu srce,« pravi Rudolf Steiner, ko pri biološko dinamičnih pripravkih govori o koprivi.
KOPRIVOV PRIPRAVEK
Koprivov pripravek ureja procese železa in v svojem delovanju podpira delovanje preparatov iz rmana in kamilice. Gnoju daje sposobnost, da s snovmi in silami dobro gospodari in se prilagodi vsakokratni kulturi. Karakteristika živih organizmov niso snovi, temveč procesi, v katerih snovi opravljajo določene naloge. Življenje snovi za to delo sprejema iz okolja in jih »utrujene« spet odpušča iz nalog. »Ureja procese železa« je torej pojem skrbi zares v procesih živega. Kar torej zmore
DA
Sladka koruza
Sorte: Zlati Bantam, Rangold, Novozelandska
Posevki: 20. aprila v lončke, ki jih presadimo na prosto po sredini maja ali pa, kar je bolje, med 10. in 20. majem na dokončno rastišče.
Kultura in nega: Sejemo v dobro, s hranili dobro založeno zemljo, ki je bila čez zimo v grobi, odprti brazdi. Naredimo približno 15 cm globoke brazde, poškropimo s preparatom 500, dodamo prepariran kompost. V razmaku 8-10 cm posejemo po eno zrno koruze in rahlo prekrijemo z zemljo. Rastline pozneje razredčimo na razmak 30–40 cm. Drug način je, da z lopato naredimo v razmaku 30–40 cm luknje, jih poškropimo s preparatom 500, dodamo lopato prepariranega komposta in zasejemo 4-5 zrn. Rastlinice razredčimo tako, da ostane po ena na 30-40 cm. Razmak med vrstami naj bo 80–100 cm. Koruza je odlična kot enoletna zasaditev meje na južni ali zahodni strani vrta. Koruzo je treba pridno okopavati in osuti. V tem primeru zalivanje ni potrebno. V suhih letih je odlična zastirka iz pol razpadlega komposta
DA
Zahteve kar se zemlje in hranil tiče: Vse kapusnice pridejo na gredice kot prva kultura. Da bi v času rasti zgradile svojo ogromno listnato maso so zahtevne tako kar se vode in vseh hranil tiče. Vse vrste zelja potrebujejo apnenčasta tla in vse humus črpajo. Ljubijo mastni, črni humus. Cvetača, ki jo pogosto sadijo na ledino, ima razen tega potrebo po toploti v tleh in na rastišču. Če pa skrbno kolobarimo, ima dobra vrtna zemlja prednost.
Kolobar: Pomembno je, da pri pridelovanju kapusnic kolobarimo, četudi kolobarjenje včasih ni preprosto. Če sadimo kapusnice nekajkrat na isto mesto, bodo zbolele. Nujna posledica bodo nematode, zeljna muha, sovke in drugi škodljivci. Najbolj nevarna je zeljna hernija, ki je neposredna posledica dejstva, da rastišča nismo menjali. Seveda si jo lahko prinesemo v vrt tudi z okuženimi sadikami. Edino zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je, da se za 4 do 5 let na enem rastišču odpovemo pridelovanju kapusnic in drugih križnic. Pomagamo si lahko tudi z
DA
Tisti, ki ga pogosto sprašujejo za nasvet v zvezi z glivičnimi boleznimi, napadom živalskih škodljivcev, in borbi proti tem iz stališča biološko-dinamičnega gospodarjenja, je v čisto drugačnem položaju kot nek kmetijski inštitut. Kdor dela v danes tako zelo industrializiranem in tehniziranem konvencionalnem kmetijstvu, bo dosledno svetoval: škropite ob tem in tem času po tem ali onem receptu to ali ono sredstvo s tem ali onim strojem. Pri točnem upoštevanju vseh napotkov bo škodljivec, za katerega gre, »uničen«! Če to ne pomaga ali če ne pomaga dovolj, se postopek ponovi v močnejših dozah, se ponovi pogosteje, se ponavlja tako dolgo, dokler škodljivec zaradi borbe ni postal pametnejši, dokler se ne oblikuje nova rasa, ki je za vse dosedanje mere neobčutljiva. Pri borbi proti muham z DDTjem smo doživeli, da je »najbolj odporna«- nepričakovano in neželjeno preživela. Ta »uspeh« so na široko obravnavali v dnevnem časopisju in ga analizirali v kmetijskih poročilih. Seveda na drugi strani
DA
Na svojo kmetijo ali vrt gledamo biodinamiki kot na organizem. V tem organizmu so zemlja, kompost, drevje, enoletne rastline, živali in človek organi tega organizma. Zdravje organizma je odvisno od vsakega posameznega organa. Naše delo se torej bistveno razlikuje od konvencionalnega vrtnarjenja ali kmetovanja.
Zemlja ni le medij, iz katerega bo rastlina pobrala svoja hranila temveč je živ organ našega organizma. Zanjo skrbimo s pravilnim in pravočasnim obdelovanjem in gnojenjem.
Vodimo računa o rastlinah pri čemer izhajamo iz tega, da univerzalna modrost, ki v rastlini živi najbolje ve, kaj rastlina potrebuje. Mi ji ne ponujamo umetnih gnojil, temveč dobro pripravljeno, bogato in godno zemljo, da si iz pestre ponudbe mineralov postreže sama. Rastline sejemo in negujemo v skladu z energijami iz kozmosa. Spremljamo njihov razvoj in jih krepimo z okopavanjem, čaji in biološko - dinamičnimi preparati, našim največjim zakladom. Vodimo računa o trenutku spravila in načinu predelovanja
DA
V gozdu, na travniku, v vsaki divji rastlinski združbi, srečamo pisano mešanico rastlin, ki glede na vrsto tal, krajevne in podnebne razmere, lahko živijo skupaj in se medsebojno dopolnjujejo. Govorimo o naravni rastlinski združbi. Odmrli rastlinski deli, živalski izločki, vse razgradljive organske substance, skrbijo za tvorbo naravnega humusa, ki ga rastlinske korenine držijo in uporabijo. Rastline se združujejo na tako različne načine, da v našem okolju ob vsakem letnem času najdemo obenem cvetenje, zelene rastline in take, ki oblikujejo plodove, tako dolgo, dokler zmrzal vegetacije ne prekine.
V koreninah, čebulicah in gomoljih trajnic pod zemljo, v spečih očescih dreves in grmovnic, se skriva skrivnostno življenje, da bi se potem, spomladi, ko bo toplote spet vse več, spet prebilo na svetlobo in bi se na novo udejanjalo v rasti in cvetenju.
Drugačne so razmere v kulturni krajini, na njivi in v vrtu. Rastline, ki jih vzgajamo v času ene vegetacijske dobe, z izjemo žit in posameznih
