Po včerajšnjih treh referendumih (o RTV Slovenija, širitvi Golobove vlade in dolgotrajni oskrbi), ki jih tudi ni mogoče analizirati brez političnih ter drugih implikacij letošnjih parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitev, je že možno ugotoviti naslednje:

- Evforija ter čustveni izlivi ekipe novinarjev in urednikov RTV, ki so se aktivirali ZA in vključno z Društvom novinarjev Slovenije eklatantno outirali kot klasični politični aktivisti na strani ene politične opcije (tranzicijske levice), pri tem pa kršili skorajda vsa možna pravila novinarskega ceha, so po nedeljski referendumski zmagi logični in upravičeni. Ne samo da - skupaj s tranzicijsko levico - dobivajo nazaj 100-odstotno kontrolo nad informativnimi programi in drugimi vsebinami javne RTV (izobraževanje, kultura), tokrat RTV dobivajo celo v upravljanje, tako rekoč samoupravljanje?! Kar je sicer smrt za normalno funkcioniranje medija. Pri čemer bodo državljani vse to prisilno financirali, če/ko jim bo - novim upravljavcem RTV - zmanjkalo denarja, pa bo vlada poviševala prisilni prispevek, kar je sicer tudi pisno že napovedal predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob.

V zameno za vse to pa bodo takšni RTV-jevci tranzicijski levici, pod krinko depolitizacije in profesionalnega novinarstva, garantirano izvajali dosledno enoumje, vse tja do vrnitve črnih list oziroma seznama nikdar-nikoli vabljenih na RTV.

In pozor: s ponovnim prevzemom javne RTV bo tranzicijska levica tako ali drugače obvladovala vse večinske medije v državi, z izjemno politično pravzaprav nevtralnega (sredinskega) Planet TV. Zunaj neposrednega nadzora tranzicijske levice bodo zaenkrat ostali le še mediji blizu SDS, medijski kompleks Domovina in nekaj neodvisnih nišnih spletnih portalov. Sicer pa vsak politično nevtralni (sredinski) medij tranzicijska levica nemudoma označi (beri: diskreditira) za "janšističnega".

- Nedeljski referendumu so dokončno inavgurirali skrbno izbrani del civilne družbe, bolj znan po imenom Inštitut 8. marec, kot poulično in medijsko pest za politične cilje tranzicijske levice - pod krinko civilne družbe, za naivne volivce. Gre za model, lansiran in preizkušen pri referendumu za pitno vodo, ki je tudi med kampanjo za včerajšnje referendume odigral morda ključno vlogo. Vodi ga "mandžurijska kandidatka" Nika Kovač, 30-letna Ljubljančanka brez kakršnekoli dosedanje kariere, razen nekajmesečnega bivanja v New Yorku pri zasebni fundaciji Baracka Obame (kjer jo je mučilo domotožje), nikoli nikjer izvoljena, ampak s pomembnim partijsko-medijskim in policijskim družinskim predigrejem - po očetovi in mamini strani, za nameček pa zasebno živi s politikom stranke Levice, sicer tudi ustanoviteljem "njenega inštituta", znana vsaj po eni koruptivni aferi s proračunskim denarjem (več na tej povezavi), brez transparentnih prihodkov ali virov financiranja, toda očitno natrenirana v tujini ter z neomejenimi finančnim sredstvi in seveda neposrednim dostopom do vseh medijev v državi, pri čemer so njene besede in dejanja na meji novodobnega fašizma (na referendumu so, denimo - po njenih besedah - premagali zlo?!), ki je včeraj, na dan razglasitve referendumskih rezultatov, imela celo enak uradni medijski status kot štab vladajoče koalicije ali opozicijske SDS, predlagateljice referendumov.

Pri Niki Kovač in I8marec je sicer tudi že mogoče reči, ugotoviti, da gre za eno od največjih političnih prevar zadnjih let slovenske tranzicije.

- Nedeljski referendumski izidi (vir: DVK) so prav tako še enkrat dokazali, da slovensko volilno telo glasuje predvsem ideološko, kjer tranzicijska levica, zaradi številnih zgodovinskih okoliščin, še vedno precej vodi - s 60 odstotki proti 40 odstotkom. Ljudje torej glasujejo, kot jim naročijo politični liderji, vse ostalo so nianse, ki zgolj potrjujejo pravilo.

Kako sicer pojasniti, da so na včerajšnjih referendumih glasovali za to, da lahko (programski) svet "neodvisne RTV" vodijo vidni politiki Socialnih demokratov, ne pa tudi - celo nestrankarsko vezani - ljudje, ki sodijo na desno sredino, da lahko Odmeve vodijo samo Berganti ali Staričeve iz levice, ne pa tudi Luka Svetina iz desnice, da lahko TV Dnevnik vodi Jamnikova, ne pa tudi Plaskanova. In za finale, volivci so včeraj večinsko direktno glasovali za to, da Alenka Bratušek znova postane ministrica, čeprav so jo na aprilskih parlamentarnih volitvah nagnali iz politike, saj takrat je bilo naročeno, da se glasuje za Goloba.

- In včeraj je tranzicijska levica slavila že skoraj četrto volilno zmago supervolilnega leta 2022, leta, ko je tranzicijska levica pod svojo komando dobila dobesedno vse: od države do medijev, absolutno oblast, kar je sredi Evropske unije popolni unikum. Oziroma še najbolj podobnem sosednji Madžarski in režimu Viktorja Orbana. Pri čemer njihove - vsaj nekatere - poteze žal kažejo, da so tudi res "pijani od oblasti" (tukaj).

A zdaj, po teh volilnih zmagah levice in posledično porazih desnice, očitno spet sledi mesarsko klanje na desnici. Kar že napoveduje sinočnje tvitanje med letošnjim "velikim" volilnim poražencem Janezom Janšo in "malim" volilnim poražencem Matejem Toninom (NSi).