Kolikokrat dandanes v medijih zasledim zaničevalen odnos visoko šolanih ljudi, kateri imajo razne ideje o tem kako bi morala naša družba izgledati v teh modernih časih kjer po njihovem ni prostora za starodobna razmišljanja ter vedenje. Vse kar se je v naši družbi nekoč identificiralo kot vrednota, je za njih preživeto ter nima prostora v novih časih, kjer naj bi se vse meje ter omejitve brisale, ker obstaja le en svet in ena Zemlja.

Toda ko pogledamo dejstva ter stanje v katerem se nahaja današnji človek, se mi porajajo močni dvomi v lepo prihodnost ljudi ob tem načinu razmišljanja. Nov liberalni način je povzročil neizmeren padec moralnih vrednot, nespoštovanje človeškega življenja, s čimer so ljudje izgubili vse smernice. Vsak se le bori za lastno preživetje, enotnosti skorajda več ni. Ob dejstvu da so ljudje uspeli narediti ravno ob skupnem prizadevanju ter enotni želji po izboljšanju življenja je torej na mestu vprašanje kako naprej? Z uničenjem vseh moralnih vrednot, nam je ostalo le hlastanje za denarjem, kateri je novodobnemu človeku postal bog. Brez njega se ljudje počutimo nebogljeni, brez njega se počutimo brezupno. Stanje v katerega nas je pripeljalo novodobno razmišljanje izobražencev pa spridom izkoriščajo nepisani vladarji, ter lastniki večine svetovnega bogastva, na razne načine s katerimi vedno bolj zasužnjujejo človeštvo. Preko medijev, multinacionalnih korporacij, bank in ostalih svetovnih organizacij, narodom ter posameznikom vsiljujejo način življenja, kateri nam onemogoča samostojno življenje ter razmišljanje z lastno glavo. Vse to je že tako močno vgrajeno v našo družbo, da se nam dandanašnje stanje ter dogajanja po svetu zdijo nekaj povsem normalnega in samoumevnega.

Tako se zdi že na državni ravni jemanje kreditov z namenom da lahko odplačamo obroke prejšnjih kreditov nekaj povsem normalnega ter samoumevnega, če pa dobro premislimo ter uporabimo zdravo kmečko logiko pa lahko pridemo do ugotovitve da nas to lahko vodi le še v večjo zadolženost ter v večje finančne težave. Če bi se moderni ljudje znali zazreti v preteklost, bi se lahko od tako zaničevanega, zaostalega in neizobraženega kmeta veliko naučili. Kmetje so vedeli, da če hočejo v jeseni požeti in pobrati pridelke, morajo pomladi sejati ter čez celo leto posevke negovati, jih ščititi pred plevelom in škodljivci. Vedeli so namreč da bodo zimski mesci dolgi ter da lahko porabijo le toliko, kolikor bodo pridelali. Imeli so tudi zaloge za slabše letine, ker brez njih bi lahko stradali in popolnoma propadli. Torej države in podjetja bi se morali bolj obnašati kot dober kmet in manj kot potepuh, ki živi iz dneva v dan, kaj bo jutri ga pa ne skrbi. Poraba države mora biti sorazmerna z njeno sposobnostjo produkcije, vedno pa je potrebno nekaj shraniti za slabe čase. Brez tega država ni več samostojna in ne odloča več o lastni usodi, temveč o tem odločajo ljudje ki jo kreditirajo.

Zato vam povem, da neizobražen kmet ni bil tako neumen kot ga prikazujejo nekateri izobraženci. Ob vsem tem se zdi da je pravzaprav imel več znanja, življenskega znanja kot ga imajo novodobni izobraženci vsi skupaj. Resda ni imel bogastva, toda vedno je uspeval nekako preživeti tudi v najtežjih časih, saj je pridelal hrano za svojo družino z pridnostjo svojih rok. Če hočemo kot narod preživeti je nujno da poskrbimo za lastne ljudi ter pridelamo dovolj hrane za svoje državljane. Po nekaterih napovedih se nam približuje nova kriza, ki bo ob že izčrpani državi katera ne bo mogla več pomagati gospodarstvu, še veliko hujša in težja. Takrat bi lahko prišlo tudi do velikega pomanjkanja hrane v svetu ter uvoz hrane ne bo več možen. Ob dejstvu da kot država ne pridelamo niti tretjine potrebne hrane, ki jo potrebujemo so obeti zelo slabi.

Ukrepajmo danes!