Prvomajski prazniki, ki so za nami je marsikdo izkoristil za dopust in daljši oddih. Zraven vseh dogodkov ki so se v teh dneh zvrstili, pa je med Slovenci ob obletnici smrti komunističnega vodje in dosmrtnega predsednika v rajnki SFR Jugoslaviji, prišlo do poveličevanja njegovega lika. Ogromno Slovencev, predvsem tistih, kateri so svojo mladost preživeli v času njegove diktature, se z nostalgijo spominja tistih "dobrih starih časov". Spomin jim deluje zelo selektivno. Spomnijo se namreč kako jim je bilo takrat lepo in kaj vse so lahko počeli. Ob vsem tem moram reči, da sem bil dobesedno šokiran in razočaran. 

Morda je res tem častilcem diktatorja in hedonista nekoč bilo lepše oziroma so imeli vsaj tak občutek. Dejstvo je namreč, da  v SFRJ ni bilo razkošja saj se je za le to velikokrat štelo že če ti je uspelo priti do dobrin, katere so dandanes samoumevne in veljajo za osnovne. Toda to ni moja glavna misel, ter ni razlog zakaj menim da je poveličevanje Tita ter njegovega sistema nemoralno in sprevrženo.

Komunisti in z njimi Tito so prišli na oblast z nasiljem nad narodi bivše Jugoslavije. Da so si uspeli zagotoviti neomejeno oblast nad ljudmi, so že med drugo svetovno vojno, še bolj pa po njej pričeli fizično odstranjevati vse politične nasprotnike in ljudi, ki se kakorkoli niso strinjali z njihovo komunistično ideologijo. Poboji so se vršili brez sodišč in brez milosti. Odstranili so vse moteče ljudi in njihove celotne družine, njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. To so dejstva katerih noben resnicoljuben človek ne more zanikati. O divjanju oblasti željne komunistične partije in tov. Tita, nam še dandanes pričajo množična grobišča posejana po celotni Sloveniji in po državah bivše Jugoslavije.

Torej, zadeva je dokaj preprosta. Čeprav se nekaterim zdi da so v času komunistične diktature živeli bolje, kar je po vseh podadkih in dejstvih le privid selektivnega spomina in tudi če dopustimo možnost da so nekateri dejansko bolje živeli, se je treba zavedati da je vse to bilo zgrajeno na kosteh naših sonarodnjakov, kateri so to "boljše življenje" peščice priviligiranih, plačali s svojim življenjem. Torej tisti častilci tega morilskega sistema in osebnosti Tita naj se vprašajo, če lahko čiste vesti stopijo pred svojce in zanamce pomorjenih, ter jim v oči povejo da so njihovi dedki, babice, strici, tete, očetje in mame pač morali umreti nasilne smrti, da se je njim samim omogočilo to "boljše življenje". 

Dokler imamo med nami ljudi, kateri mislijo, da je za njihove privilegije in boljše življenje vredno pobiti nekaj tisoč ljudi, se nam kot narodu slabo piše. Ta dvoličnost, zahrbtnost in amoralnost pod pretvezo človekoljubja in ustvarjanja neke imaginarne boljše prihodnosti nas bo uničila in pokopala. Edina odrešitev za naš narod je priznanje resnice, spoštovanje življenja ter pravica do svobodne besede in misli, čeprav nam kdaj kaj od tega ni po volji.

Morda komu ta moj zapis ne bo všeč in se z njim ne bo strinjal a me to ne moti. Moja vest je čista in ob sebi ne želim ljudi kateri mislijo, da je ubijanje političnih nasprotnikov v imenu katere koli ideologije upravičeno.

Aleksander Zamuda