"Se sploh ne čudim, da Robertu Golobu tako pada podpora, saj Slovenija živi po grapah, njegova stranka Gibanje Svoboda pa je v te grape postavila najslabše, kar je dobila od Erjavca, Bratuškove in Šarca," mi pravi dober znanec iz slikovitega Bohinja in opiše njihov lokalni "bohinjski primer":

- Na bohinjskih občinskih parkiriščih, nad katerimi se cela Slovenija razburja zaradi cene, se zbere več kot 700 tisoč evrov. Na parkiriščih krajevne skupnosti Stara fužina - Studor, kjer je predsednik KS nekdanji znani novinar Bojan Traven, obsega pa celotno Bohinjsko jezero, pa še dodatnih 300 tisoč evrov, vse seveda letno. "Milijon zaslužimo na Ljubljančanih," smeje dodaja znanec iz Bohinja.

- Ta denar gre v občinski proračun, kjer pa se porazgubi. No, Travnova krajevna skupnosti z denarjem operira samostojno.

- Eden večjih profiterjev pri tem poslu je Lucija Urh, samostojna podjetnica, uradna upravljavka parkirišč, ki menjuje parkirne listke na parkomatih, s tem poslom pa je v zadnjih treh letih, največ lani in letos, zaslužila 150 tisoč evrov, kar nam potrdi tudi erar. Povedano drugače: 4 tisoč evrov ji kapne mesečno, če pa računate, da ona ta denar zasluži praktično samo v nekaj mesecih, od junija do septembra, potem ga skorajda ni tajkuna v Ljubljani, ki bi toliko zaslužil - z menjavo parkirnih listkov.

- Še več, njen mož, Janko Rožič, je šef operative (delovodja) na komunali v Bohinjski Bistrici, in med službenim časom vse to dela on, medtem ko ona čuva vnuke. Ampak to ni trač, to smo vsi Bohinjci videli, dodaja znanec iz Bohinja.

- Ker Lucija Urh je hčerka občinskega svetnika Svobode Antona Urha, sicer tudi vodilnega in vplivnega politika Golobove stranke na regijski ravni od Bohinja do Bleda. Ampak spomnimo se Urha, to ni kar nekdo. Bil je poslanec stranke Desus, v času dolgoletnega bohinjskega župana, zdaj že pokojnega Franca Kramarja, pa njegov podžupan. Bil je tudi predsednik sveta stranke Desus, takrat med zatonom Karla Erjavca, štango mu je držal do konca. Se je videlo na fotografijah, kako je Erjavcu nosil aktovko, ko je slednji begal peš s stranke na vlado. Urh je potem iz Desusa, tam čisto na koncu, izstopil in se tik pred parlamentarnimi volitvami (aprila 2022) priklopil Gibanju Svoboda oziroma Golobu. Za občinskega svetnika je bil seveda izvoljen, toda šele tretji na listi. Skratka, nihče ga ni volil, bil je pač izvoljen, ker je bil na listi. In takšnih primerov, ko se pogovarjam po Sloveniji, po drugih občinah, je ogromno, pravi znanec iz Bohinja.

- Zdaj pa pazite. Lani so iz bohinjskih občinskih parkomatov ukradli več kot 20 tisoč evrov, policija pa tega še do danes ni raziskala.

Direktor občinske uprave je Simon Velički, prijatelj Antona Urha. To je tisti Velički, upokojeni policist, ki ga je Boštjan Poklukar, ko je bil prvič minister za notranje zadeve med vlado Marjana Šarca, zamenjal. Toda Velički ni užival penzije, ne, on se je na polno reaktiviral in šel v službo za direktorja občinske uprave v Bohinjski Bistrici. Kot da tukaj v Bohinju nimamo mladih?!

- Traven pa je ukrepal sam, drugače. Ko je začel denar izginjati tudi iz ene starejše blagajne v njegovi krajevni skupnosti, je po nekaj poizvedovanjih izvedel, da denar sicer izginja predvsem iz občinskih parkomatov. Traven tega ni prijavil policiji, ampak sam zamenjal ključe na vseh blagajnah krajevne skupnosti, saj je mu zdelo čisto možno, da imajo ključe teh starih blagajn tudi na občinski komunali. In glej ga zlomka, po zamenjavi ključavnic se je izginjanje denarja na teh - Travnovih - blagajnah čudežno ustavilo.

Mimogrede, zanimivo: prav Urhovi so včasih imeli tudi obrt izdelave ključev, danes pa, pravijo naši lokalni viri, "za cel Bohinj še vedno delajo na črno", saj te obrti žal ni več blizu.

In to so takšne dame in takšne gospodje, ki delajo strašno slabo uslugo Golobu. Potem se pa Ljubljana čudi, zakaj Golobu in Svobodi pada podpora. Niso problem samo reforme, pravi dober znanec iz uvoda te zgodbe, temveč kraja (denarja) po teh naših grapah, kar počnejo vedno eni in isti, ki že od razpada LDS in begavčkov SD vsakič znova odlično poskrbijo zase. In ljudje to seveda vidijo ...