Gospa Jana Štirn!

Midva se ne poznava. Čeprav, kot sem "pogooglal," živiva le dobrih 100 metrov narazen. Vsak na svoji strani potoka. Živim doma, na domačiji pr’ Petrov, skupaj z Anjo, vašo kolegico iz občinskega sveta. Nekdaj bi mi rekli gospodar, danes pa so časi drugačni. Zanimivo, da živiva tako blizu skupaj, pa se še nisva srečala, sploh vas ne poznam. Bedna misel, pravzaprav.

Nisem znan ravno po diplomatskem okolišenju, zato vam bom kar direktno napisal, da tako kretenske oz. butaste zamisli, kot ste jo na FB strani LOGAŠKE NOVICE napisali v svojem prvem odzivu na objavo o odprtju dveh knjigobežnic, - ene na domačiji Pr' Petrov in druge pod Sekirici pri Stebrih družbe - že lep čas nisem zasledil. Tu res, prosim, bodite pozorni ‒ ne pravim, da ste kreten ali butasti, temveč se mi takšna zdi le vaša zamisel. Le opozarjam, ker vas imam na sumu, da ste oseba, ki sem in tja rada kakšno besedo obrne ali namerno napačno tolmači.

Napisali ste, “... upajmo, da bo tudi od takih dogodkov začel pritekati denar v občinski proračun”. Kaj se pa greste? Vam je sploh jasno, za kaj gre pri naših dogodkih? Naši dogodki so del edine prave ljubiteljske kulture v Logatcu in naša edina valuta, s katero ravnamo, je tista, ki je danes najdragocenejša – čas. Vam je sploh jasno, da pri Stebrih družbe (kjer je nekdaj stal kozolec naše domačije) in na domačiji pr’ Petrov že skoraj 6 let pripravljamo dogodke, ki so z nasmehom na voljo za sodelovanje in udeležbo prav vsem, pa še svoj živi dan nihče ni niti pomislil, da bi za to iz občinskega proračuna prosili za en sam cent? Vam je sploh jasno, da z Anjo odpreva vrata lastne hiše prav vsem, ki so za to pripravljeni plačati s tem, da namenijo svoj čas in dobro voljo? Koncerti, razstave, gledališče, ogledi filmov, slikarske delavnice, animacije za otroke, vrtnarske prigode … vse brezplačno, le z nasmeškom in kavo? Sploh imate miselno širino za tako zasnovo razvoja lokalne kulture? Vam je sploh jasno, koliko nas sodeluje pri pripravi teh dogodkov; slikarjev, glasbenikov, gledališčnikov, fotografov, občinskih nagrajencev ne nazadnje? Koliko mam, tet in babic speče štrudelj in piškote, ob katerih se pomenkujemo in režimo polnih ust? Koliko avtorskega truda je vloženega, ki ga še cesar ali SAZAS ne znata “ocolat”, pa da bi mi v občinski proračun prispevali? Halo, Zemlja kliče gospo Jano?!

Ste se kdaj vprašali, kdo pa vendarle plača za stvari, ki se jih ne da plačati z nasmeškom? Kdo je plačal za knjigobežnici; material, pripomočke, graviranje, izdelavo, pa ob drugih dogodkih elektriko, vodo, pijačo ….? Ste se kdaj vprašali, zakaj to plačuje tisti, ki to plačuje? Vam jaz povem, zakaj – ker lahko. Ker nimava ali nimamo dosti, je pa dovolj. Ker se nama in nam da. Ker radi in z veseljem kaj naredimo za kraj. Ker imamo za to vse možnosti. Ker imamo čas. Ker radi soustvarjamo.

Vprašajte sebe isto; bi lahko tudi vi? Imate dovolj? Se vam da? Z veseljem kaj naredite za svoj kraj, imate za to možnosti? Ste pripravljeni za to nameniti svoj čas? Torej? Pišete, da bi bilo fino, da bi bilo “možno organizirati vedno več takih dogodkov.” Evo, izvolite! Niti ene same ovire ni, da podobnega dogodka ne organizirate pri sebi doma, ne odprete vrat svojega doma na široko in obiskovalcem postrežete s kavo, čajem, piškoti … Verjemite mi; jaz vem, da ni nobene ovire. Ne potrebujete denarja iz občinskega proračuna, pač pa le tisto, kar je najdragocenejše – lasten čas in sredstva. Izvolite, jaz bom vaš prvi in poslej najrednejši obiskovalec. In kar je najlepše, nikoli in nikdar mi na kraj pameti ne bo padlo, da bi vas obdavčil!

Človek bi rekel, seveda rada kaj naredi za kraj, saj je vendarle v občinskem svetu, predstavnica ljudstva, občanov. Malo morgen. 17 sej občinskega sveta je minilo od konca oktobra 2014, ko ste občinski svetniki prvič sedli za isto mizo na 1. seji, pa niste do danes odprla niti ene same teme, niti enega samega izpostavljenega problema, svetniškega vprašanja, pobude. Nič. Ništa, nada, niente. Dajte mi povedati, potemtakem – čemu pa ste tam? Pravzaprav je tale predlog, da naj mi, čisto pravi čistokrvni prostovoljci prispevamo v občinski proračun, nemara vaš sploh prvi predlog v vlogi občinske svetnice. Nič čudnega torej, da je butast, saj se na to v bistvu sploh ne spoznate, očitno sploh ne veste, za kaj gre pri teh stvareh.

Vas skrbi za občinski proračun? Odlično, kajti veliko lahko pripomorete k temu, da bo boljši, precej bolj kot jaz, ki sem na steber pogorelega kozolca “našraufal” omarico za knjige. Lahko se namreč odrečete sejninam, kajti v vašem primeru je to stran vržen denar. Če se vam zdi, da si ga vseeno zaslužite, naj vam ga nakazuje pa tisti, za katerega v OS kimate, ali, ko je to treba, odkimavate. Pregled vaših aktivnosti na zadnjih 17 sejah namreč kaže, da ne “delate” prav nič drugega.

Še glede obrtnikov, za katere prav grdo namigujete, da so za nas problem, kar seveda niti malo ni res. Veste, tostran potoka smo sami obrtniki in podjetniki, tako da slednji niso “oni,” temveč smo “mi.” Tudi na našem naslovu imamo registrirane dejavnosti, s. p.-je in d. o. o.-je, če tako hočete, s katerimi čisto dovolj, če ne preveč, prispevamo v občinski proračun. Podjetje v vašem solastništvu je medtem s sedežem registrirano v sosednji občini in prispeva v proračun sosednje občine. Jej, jej … al' kako?

Še nekaj je skupnega nam, ki živimo tostran potoka. Nimamo kanalizacije. Da, tako je, gospa Jana – oba živiva v “središču” Logatca, a le 100 metrov izpred vašega nosa je del iste soseske Brod, v kateri živite tudi vi, pa nimamo kanalizacije. In to kljub temu, da s svojimi odplakami nehote onesnažujemo potok Logaščico, čez katerega je zgrajen most, ki je v takšnem stanju, da bo morda v potok zgrmel že čez nekaj ur, ko bo čezenj naslednjič peljal občinski smetarski kamion. Pričakujem, da boste vi osebno obe ti problematiki izpostavili na naslednji občinski seji, in, za kar se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem, zahtevali čimprejšnjo rešitev. Doslej se je s tem ukvarjala samo Anja, a če si predstavljam, da je v OS še par tako “aktivnih”, kot ste vi, ni nič čudnega, da se nič ne premakne.

(Popravek na dan 12. november 2018: v juniju 2018 se je na Brodu začela gradnja kanalizacijskega omrežja in v začetku septembra 2018 gradnja novega mostu. Na dan popravka projekta še nista zaključena.)

In ne vem, če se zavedate, a prav razmišljanje in odnos, kot sta razvidna pri vas, sta Logatec in Logatčane pripeljala do situacije, da nas bo v občini vsak čas 15 tisoč, nimamo pa, denimo, niti ene tega naziva vredne galerije. Kot predstavnica občanov ste soodgovorni, da logaški kulturniki in ustvarjalci svoja dela razstavljajo v avli športne dvorane in ste obenem najlepši (ali pač najslabši) dokaz, da ne Logatec, pač pa logaška oblast in njeni občinarji kulturi preprosto ne nudite toplega doma. Ko pride do kulture, ste »luzerji,« poraženci svojih miselnosti. In natanko zato kultura ta topel domek najde v štalah in na pogoriščih kozolcev, prav zato pa od naših in našim podobnih udarniških dogodkov v proračun ne bo šel niti en sam cent! Občinski denar za nedruštveno ljubiteljsko kulturo je v Logatcu isto, kot grajenje lekarne z denarjem od mamilarskih kartelov – ne hvala, raje poginem.

Vem, moj odziv je mučno dolg in najbrž se vam zdi nesramen. A postavite se v mojo kožo – petkrat težje je prebrati tistih vaših nekaj precej bolj nesramnih stavkov, kot pa tale dolga čreva. Ja, moj odziv je tudi (morda pre)vroč, ker trdno verjamem, da je tovrstne nesmiselne pobude potrebno ostro zatreti že v kali z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Še nekaj. Veste, zadnjič me je tlačila grozna nočna mora. Sanjal sem, da me je hotel obdavčiti občinar, ki posluje v drugi občini, v moji pa le služi z dremanjem na občinskih sejah. Kot da ni bilo dovolj, da jemlje iz skupne malhe, mi je hotel jemati še iz žepa. Bilo je grozno, prebudil sem se »do amena prešvican«.