"A Ana Soklič ostaja: v tem trenutku je to najboljši izvozni artikel Slovenije, še posebno v luči predsedovanja evropski skupnosti narodov. Tej ne manjka materialnih dobrin, manjka pa ji smisla in upanja. Slovenija lahko prek Sokličeve svetu sporoči memento sočne življenjske radosti, veselja in sreče. Redkokdaj smo imeli takšno priložnost."
Piše: Boštjan M. Turk
Že dolgo ni kdo od dostojanstvenikov Cerkve izrekel misli takšne pomembnosti, kot je tale: "Pesem Ane Soklič je bila preprosto preveč čista in lepa, da bi se znašla na evrovizijski razuzdanosti. Sveti Duh preprosto ni hotel, da se pojavi na sceni, kjer v perje in samo v nekaj trakcev odeto človeško meso poveličuje hudobnega duha in z njim povezane gnusobe, o katerih se človeku naježijo lasje." Bil je to murskosoboški škof Peter Štumpf.
Kaj je v pesmi Ane Soklič takšnega, da nosi v sebi znamenja zgodovinske usodnosti? Da bi to razumeli, ni potrebno iti daleč. Njen konkurent, skupina Måneskin, je zmagal s pesmijo "Tihi in dobr
