Kdo je Andrej Šiško - ŠIŠ
5.10.2017
Predsednik ZSi koordinira dejavnost Predsedstva ZSi in v javnosti ter v pravnem prometu zastopa ZSi.Za predsednika Zedinjene Slovenije je bil na zadnji volilni Veči leta 2014 izvoljen ing. Andrej Šiško.
Življenjepis Andrej Šiško – Šiš
Andrej Šiško – Šiš, predsednik Zedinjene Slovenije
Rojen je bil v Kopru leta 1969, a se je že po treh mesecih preselil v Maribor, od koder izvirata njegova starša. Oče je bil rojen leta 1943 v Mariboru, mama leta 1939 v Lahoncih, po vojni pa se je tudi ona preselila v Maribor. Po končani osnovni šoli je v Mariboru obiskoval Srednjo šolo za gostinstvo in turizem. V tistem obdobju (1985) je z nekaterimi sošolci in prijatelji ustanovil ilegalno organizacijo AKOS (Anti Komunistična Organizacija Slovenije), ki je imela za cilj svobodno in samostojno slovensko državo, kar je v tedanji SFRJ pomenilo dobesedno protidržavno delovanje in ne zgolj uporništvo. Po končani srednji šoli je služil vojaški rok v kosovskem mestu Djakovica v bližini albanske meje. Tam je prvič prišel v spor z organi totalitarne in protinarodne oblasti, ko se je pri uri politične vzgoje zapletel v verbalni spor z oficirjem JLA, sicer po rodu Slovencem, poročnikom Zdravkom Vintarjem iz Ljubljane. Ker je zagovarjal pravico, da bi po ustavi SFRJ tudi slovenščina morala biti uradni jezik v vojski in pravico, da bi Slovenci lahko služili vojaški rok v Sloveniji, je bil kaznovan z mesecem dni vojaškega zapora.
Naslovnica knjižice Slovenska država iz leta 1989, pri kateri je kot avtor sodeloval tudi Andrej Šiško z ilegalnim imenom Črtomir
Po vrnitvi v Slovenijo je Šiš kot devetnajstletnik (1988) organiziral somišljenike v novo ilegalno organizacijo z imenom Fronta za samostojno Slovenijo oziroma FSS. Program Fronte, kot so jo skrajšano imenovali, sta bila zedinjenje Slovencev ter svobodna in neodvisna slovenska država. Bil je član vodstva Slovenskega Državotvornega Zbora Fronte, njegovo ilegalno ime pa je bilo Črtomir.
Leta 1990 je bil med ustanovitelji Gibanja za odcepitev Slovenije – SAMO, postal pa je najprej njegov podpredsednik in zatem še drugi predsednik. Leta 1991 je bil med organizatorji Slovenske garde, organizacije prostovoljcev, ki je sodelovala z obveščevalno službo slovenske Teritorialne obrambe, njihovo geslo pa je bilo Hervardi. Bil je eden izmed štirih pripadnikov Slovenske garde, ki so 23. velikega travna 1991 v bližini učnega centra TO v Pekrah pri Mariboru odkrili izvidnike JLA in o njih obvestili zaščitno enoto TO. Posledica tega dogodka je bila obkolitev Učnega centra TO s strani JLA in prvi oboroženi konflikt med slovensko in jugoslovansko vojsko.
Andrej Šiško – Šiš, 23. Veliki traven (maj) 1991, Občinska delegacija Skupščine občine Maribor, od leve proti desni – Rudi Moge, Andrej Šiško, Franci Čuš, Stanislav Holc in Andrej Verlič
Vojne za Slovenijo se je Šiš udeležil kot poveljnik Specialnega voda 711. odreda TO (1. vod prostovoljcev Slovenske garde). S svojo enoto je učinkovito in uspešno sodeloval pri zajetju tankovske kolone JLA pri Štrihovcu, iz katere je bila kasneje ustanovljena prva slovenska tankovska četa. Specialni vod 711. odreda TO je zmagovito sodeloval tudi v boju za mejni prehod Šentilj ter pri zajetju vojakov JLA in zveznih miličnikov pri stražarnicah Ceršak in Šentilj.
Uniforma Slovenske Garde in baretka z znakom slovenske TO, ki ju je med vojno za Slovenijo nosil vodnik Andrej Šiško, poveljnik Specialnega voda 711. odreda TO
Vinotoka 1991 je bil kot predstavnik mariborskega odbora Slovenske demokratične zveze delegat na zadnjem kongresu SDZ, na katerem je najmočnejša stranka slovenske pomladi razpadla. Pot ga je nato vodila k SNS, ki je bila takrat zanj povsem logična izbira. Tedaj se mu žal niti sanjalo ni, da je Zmago Jelinčič dolgotrajni registrirani sodelavec UDBE in da so ga srbske strukture nastavile kot “nacionalista”, da bi lahko nadzirale njim in staremu sistemu potencialno nevaren del slovenske družbe. V prvi polovici leta 1992 je Jelinčiču pomagal ustanoviti odbor SNS v Mariboru, kmalu zatem pa se je znašel v zaporu.
Poleti leta 1992 je namreč dobil informacijo o načrtovanem vnosu za 2.1 milijona nemških mark vrednih ponarejenih tolarskih bankovcev (bonov s Knežjim kamnom, prvim slovenskim denarjem v samostojni Sloveniji) v slovenski denarni sistem. Ponarejevalci so bili profesionalci s Hrvaške, njihovo ravnanje pa je zanj pomenilo napad na slovensko finančno suverenost. O namerah Hrvatov je obvestil mariborske kriminaliste in tudi Zmaga Jelinčiča, ki je v dogajanje vpletel še SOVO (takratni VIS). Namesto, da bi prijeli ponarejevalce, se je znašel v priporu, obtožen poskusa umora. Zgodba je bila na prvih straneh vseh takratnih medijev in je kot žrtev v javnost izstrelila Zmaga Jelinčiča ter SNS, ki je na ta račun na volitvah istega leta prejela največ glasov v svoji zgodovini. Andreja Šiška – Šiša, pravo žrtev skonstruirane obtožbe in montiranega procesa, so po šestih mesecih zaradi pomanjkanja dokazov izpustili iz pripora.
Šiš pred povečano Vaško situlo v Vačah
Razočaran nad slovensko politiko, našo družbo in državo se je zaprl vase in se pridružil mariborskim nogometnim navijačem Violam. Tam se je nenadoma znašel v vlogi »vodje«, oziroma pravilno organizatorja in predstavnika za stike z javnostmi. Viole so postale najmočnejša in najbolje organizirana slovenska navijaška skupina, prepoznavna tudi v evropskem merilu. V obdobju njegovega desetletnega aktivnega udejstvovanja je NK Maribor osvojil sedem zaporednih naslovov državnega prvaka in se prvič uvrstil v Ligo prvakov. Šišu je uspelo povezati in voditi družbeno povsem različne pripadnike Viol, med katerimi so bili najstniki, zreli in starejši, dijaki, študenti, brezposelni, delavci in direktorji, pa celo lastniki podjetij. To je bilo več kot zahtevno opravilo. Leta 2004 je bil celo član Upravnega odbora NK Maribor, a je zaradi nestrinjanja z vodenjem klubske politike, poskusa takratnega vodstva kluba, da bi ga podkupili, ter poskusov razcepiti in razbiti Viole, klub in navijaško skupino zapustil. Njegovo srce pa je kljub temu ostalo vijol’čno: Štajerska zvestoba – Viola do groba!
Leta 1998 je ustanovil Ženski nogometni klub Maribor in bil do leta 2004 njegov predsednik, eno leto pa celo trener moštva članic. V času njegovega vodenja kluba je v selekcijah ŽNK Maribor treniralo in igralo 17 reprezentantk slovenskih državnih selekcij.
Na dan vstopa Republike Slovenije v EU, 1. velikega travna 2004 je bil Šiško med ustanovitelji prvega društva Hervardi – društva za ohranjanje domoljubnih tradicij iz Maribora. Ko je bila na dan generala Maistra leta 2006 ustanovljena še Zveza Domoljubnih Društev Hervardi je postal njen predsednik, to funkcijo pa prostovoljno in brezplačno opravlja še danes.
Andrej Šiško na Triglavu
Med leti 1990 in 2004 je bil Šiš direktor trgovskega in storitvenega podjetja Samo d.o.o., v obdobju 2000 do 2004 pa je imel v najemu tudi gostilno na mariborskem Lentu. Posle so mu uničili isti ljudje, ki so ga že leta 1992 spravili v zapor. Čeprav takrat niso imeli dokazov za očitani poskus umora in so ga iz zapora izpustili, so ga še šestnajst let nadlegovali s sodnimi postopki. Šlo je za poskus pritiska in nadzora njegovega družbeno-političnega delovanja. Dokler je bil aktiven le pri Violah, so ga bolj ali manj pustili pri miru. Ko se je pričel ponovno aktivno ukvarjati z družbeno-političnimi temami in še zlasti po ustanovitvi Hervardov, pa so se pritiski znova okrepili. Ker je ostal neposlušen, je bil leta 2007 pravnomočno obsojen na 20 mesecev zaporne kazni zaradi očitanega kaznivega dejanja poskusa umora, čeprav nikomur dobesedno ni padel niti las z glave. Obsojen je bil brez dokazov, zgolj na podlagi izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca, ki je leta 1992 sodeloval v policijski preiskavi njegovega primera, kar pomeni hudo kršitev določb kazenskega postopka, je očitno protiustavno, obenem pa pomeni tudi kršitev temeljnih človekovih pravic. Šiš svoje države pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ni hotel tožiti, saj je prepričan, da se umazano perilo ne sme prati pred tujci in v tujini.
Leta 2007 je na prigovarjanje takratnega tajnika Stranke slovenskega naroda (SSN), Zdenka Vinkova Vincenca, postal član SSN. Sodeloval je na kongresu SSN jeseni 2007 v Mariboru, po katerem je bil izvoljen za predsednika Sveta SSN. Takrat je SSN prenesla sedež iz Ljubljane v Maribor, Šiško pa je ob podpori Hervardov tudi poskrbel, da so bili pokriti dolgovi SSN iz prejšnjega obdobja v višini 3.000 €. Tedaj je skupaj z Lovrom Škrinjaričem tudi poskrbel, da je zaživela spletna stran SSN.
Andrej Šiško na Veliki planini
Meseca svečana 2008 so ga hoteli zapreti mimo vseh zakonskih predpisov, ko je v imenu Zveze DD Hervardi v Državni zbor RS vložil pobudo za referendum o Lizbonski pogodbi, ki je kasneje dodatno odvzela nekatere pomembne dele suverenosti naši državi. Referendum je onemogočilo Ministrstvo za notranje zadeve RS, sam pa se je iz protesta umaknil v ilegalo. Za njim so razpisali mednarodno tiralico, vendar ga niso našli, čeprav so ga iskali sedem mesecev, vse dokler se ni v volilni kampanji 1. kimavca 2008 namenoma pojavil na televiziji Net TV, na soočenju kandidatov za poslance v Državni zbor RS, na listi Stranke slovenskega naroda (SSN).
Meseca svečana 2009 je Šiško iz zapora v Rogozi usklajeval aktivnosti SSN za referendum o vstopu Republike Hrvaške v NATO in tako povzročil velike težave takratnemu predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju, z njegovim početjem pa sta se ukvarjala celo Hillary Clinton in ameriška administracija.
Aretacija Andreja Šiška leta 2009 pred NET Tv v Mariboru
Takratni predsednik Vlade RS Borut Pahor in njegovi somišljeniki so se takoj hlapčevsko uklonili pritiskom iz ZDA ter ugodili zahtevam Clintonove. Stranko slovenskega naroda (SSN) so uspeli razbiti s pomočjo Zdenka Vinkova Vincenca, ki je pred tem javno odstopil s položaja predsednika SSN in Mihe Majca, ki je po izredni seji Državnega zbora RS izstopil iz SSN. Njegovo nepreklicno izstopno izjavo iz Stranke slovenskega naroda, si lahko ogledate na tej povezavi.
Šiš na legendarnem Lurnskem polju na Koroškem
Andrej Šiško je bil na izrednem volilnem kongresu SSN meseca sušca 2009 izvoljen za predsednika SSN, vendar se je potem v postopek na MNZ vključil odstopljeni bivši predsednik SSN Zdenko Vinkov Vincenc, ki je MNZ-ju prijavil lasten sklic kongresa SSN, na katerem pa ni bil prisoten nihče izmed dotedanjih članov organov SSN. Kljub temu je MNZ Stranko slovenskega naroda dodelil Vinkovu in njegovim, saj je prava SSN s Šiškom na čelu med tem vložila kazensko ovadbo in ustavno presojo ravnanja predsednika Republike Slovenije Danila Türka. Predsednik Türk je namreč kršil Ustavo RS in zakon ZRLI ter pred razpisanim rokom za referendum protipravno podpisal Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi. S tem je dejansko omogočil vrh zasedanja NATO pakta, na katerem je bila glavna točka sprejem Republike Hrvaške v NATO, obenem pa je poteptal tako Ustavo RS, kot slovenske zakone, čeprav je v Državnem zboru RS prisegel kot predsednik Republike Slovenije in ne kot vazal ZDA in NATA. V resnici je šlo za veleizdajo Republike Slovenije, ki jo je neizpodbitno storil takratni predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ki za to podlo dejanje do danes še ni odgovarjal državljanom Slovenije.
Vloženi ustavni presoji njegovega ravnanja so se lahko veleizdajalci izognili zgolj tako, da je MNZ RS izročilo Stranko slovenskega naroda Vinkovu in Majcu, ne pa Šišku, ki je s tem izgubil pravni interes pred Ustavnim sodiščem RS. Šiš je bil tako po zaslugi MNZ RS in izdajalcev, v do tedaj tudi njegovi stranki, izločen iz SSN. Danes, leta 2016, je Miha Majc uradni zastopnik in predsednik SSN, kar kaže na njegovo “iskreno” delovanje “v duhu moralnih vrednot, ki so neodtujljiv del njegove osebnosti“, čeprav je dne 18. 2. 2009 nepreklicno izstopil, kot dotedanji predsednik Mestnega odbora Ljubljana iz Stranke Slovenskega Naroda. Toliko o morali in etiki svetovalca za korporacijsko pravo zvezne države Delaware, Mihe Majca in delovanju stranke (SSN), katere predsednik je danes.
Andrej Šiško na predstavitvi knjige Starodavni in današnji Slovenci v Trstu
Leta 2014 je zdravi del vstajnikov, ki ni bil pod nadzorom političnih »elit«, povabil Andreja Šiška k sodelovanju pri ustanovitvi nove stranke. Tako je bila meseca rožnika 2014 ustanovljena nova politična stranka z imenom Gibanje Zedinjena Slovenija in kratkim imenom Zedinjena Slovenija (ZSi), ki je bila na MNZ RS registrirana meseca malega srpana 2014. Mesec dni po ustanovitvi, je Šiško že sodeloval na lokalnih volitvah, kjer je bil kandidat ZSi za župana Maribora.
Andrej Šiško pred spomenikom Pohorskemu bataljonu
Andrej Šiško – Šiš je oče treh živahnih otrok, devetnajstletnega najstnika Urbana, osemletne Kaline, in dveletne Zale. Živi v skupnosti z zunajzakonsko ženo Anjo. Meseca kimavca 2011 je diplomiral iz informatike in tako postal inženir informatike, nato pa je študiral še marketing in mu do diplome manjka le še en izpit. Med njegove hobije sodijo branje, študij zgodovine, nogomet, airsoft in gobarjenje.
V letih 2006 in 2007 je Šiš posnel deset skladb projekta »oživljenje slovenskih domoljubnih pesmi 19. stoletja«, ki so izšle na zgoščenki Večna bo Slovencev čast in so posvečene 140. obletnici slovenskih taborov v podporo sodobnemu slovenskemu političnemu programu Zedinjena Slovenija. Med njimi je prva slovenska himna Naprej zastava slave, izvirna Prešernova Zdravica z devetimi kiticami, izvirna himna Hej Slovenci, himna Hervardov Slava Slovencem, Pesem koroških Slovencev in druge, ki so brezplačno na razpolago tukaj. Nazadnje je posnel pesem in voideospot Kramola – puntarska.
Naslovnica Šiškove knjige Resnice je zmaga
V zadnjem obdobju se Šiš ukvarja predvsem s publicistiko. Je avtor knjige Resnice je zmaga, Društvo Hervardi, 2011), v kateri precej podrobno opisuje svoje izkušnje in delovanje od leta 1988 do 2011. Je urednik in soavtor knjig Jurij Venelin, Starodavni in današnji Slovenci, 2009), Josip Šuman, Slovenci, 2011), Slovenske legende in znamenja, 2011), Slovenske domoljubne pesmi, 2011), Peter Kozler in Zemljovid slovenske dežele, 2013), sodeloval pa je tudi pri knjigah Kralj Samo, 2011) in Ko laž postane resnica, 2011). Meseca grudna 2014 je izdal trilogijo o Antonu Vramcu, prvem štajerskem pisatelju, ki jo sestavljajo prva slovenska zgodovinska knjiga Kronika iz leta 1578, njeno prečrkovanje v današnjo slovensko pisavo, katere avtor je, ter obsežno študijo Anton Vramec in Slovenci. Leta 2016 je uredil in izdal knjigo Slovencem, zamolčanega in cenzuriranega profesorja Dragana Šande, v kateri je tudi napisal predgovor, profesorjev življenjepis ter poglavje z naslovom Komentar urednika k izbranim spisom Dragana Šande.
preberi več
