Mmm… kako to okusno izgleda! Vzamem!

Sem ena tistih ženskih potrošnikov, ki me hrana kar dosti prej privabi k sebi kot pa oblačila. In ko se znajdem v enih izmed večjih nakupovalnih centrov, me kot magnet zanaša na levo stran centra, kjer se (ne)slučajno vrstijo restavracije, kot so mehiška, srbska, tajska, Spar-restavracija, hitra hrana, kitajska pa še ena restavracija, ki ni slovenska (tu pripišem v redovalnico en mu). In če niste prav izbirčni kot jaz, je to kar težka naloga pri izbiri kosila. In moje izločanje gre po redu najšibkejšega člena. Tam je pretemno, tam nihče ne sedi, tam na meniju ni slike in tudi s prevodom ne razumem kaj pomeni, tam je kilometrska vrsta. Mmm, tam tako diši, tja grem!

Še preden okusimo hrano smo prepričani, da smo naredili najboljšo odločitev dneva! Pa še natakar se strinja s tem. Bingo!

Stvar je taka. Da bi verjeli, da naše odločanje ni le rezultat skrbnega tehtanja prednosti in slabosti, nam odkrivajo nova spoznanja na področju nevroznanosti. Ker s pomočjo novih tehnologij danes bolje razumejo naše nakupno vedenje, nam kreirajo izdelke za katere gojimo prav posebna čustva (ljubezen do iphona), zadovoljstvo (ob hrani), pripadnost (firmi), poistovetenje (z Rihanno). In zaradi poplave oglasnih sporočil, reklam iz nabiralnikov, na katera smo se začeli resnično odzivati, so se začele debate o tem, da pa je ta »znanstveni« marketing res brezvezen in da s potrošniki manipulira.

To, da marketing ni brez nikakršnih vez (brezvezen) smo prikimavali študenti in zagovarjali strokovnjaki s področja marketinga 9. aprila v ljubljanski Festivalni dvorani, kjer se je odvijala študentska marketinška konferenca- Fanfara. Debato pro et contra marketingu, del katere je bil Aljoša Bagola, je provokativno otvoril z  »Marketing je posilstvo s privolitvijo«. Da marketing ni posiljevalec potrošnikov, se bomo borili toliko časa, dokler bodo potrošniki  čutili slabo vest pri svojem nakupu. Nevromarketing nam razkriva tisto, in tržniki oblikujejo ono, kar si mi želimo in česar dolgo časa nismo znali izraziti pri anketiranju naših želja. Pa ločujmo marketing na dober in slab, kajti lahko vihramo nos in povzdigujemo glas na tiste oglase, ki nimajo vsebine, zgodbe produkta, nas ne zapeljujejo ampak na nas ciljajo, govorijo o ceni in predstavljajo strošek. Cilj dobrega marketinga je odpravljanje neučinkovitosti, in med drugim tudi tod, da potrošnikom »prišparajo« čas pri odločitvi  izdelka. Na primer: Doma imate turistično kmetijo, ste zeleni, družbeno odgovorni in imate najboljše produkte, imate kup ekološko pridelane hrane, med drugim tudi zdrav –bio prigrizek iz ajdove moke in orehov, ki je zavit v prozorno embalažo. Vaš produkt na prodajni polici stoji, medtem ko se poleg njega prazni polica mastnega čipsa, ki je zavit v matirano rjavo vrečko, na kateri je narisana raznovrstna zelenjava (vegeta) in krompir v oblicah (krompir, namočen v olju) s pripisom naravno (če se vrnemo na prvo fazo »how it is made«, izkopljejo krompir iz zemlje in je naraven).

V tako enormni ponudbi izdelkov, se lahko naš dober produkt obdrži na površju z umetnostjo pripovedovanja naše zgodbe, ki dajejo smisel, tudi preko embalaže, oglasa. V zgornjem primeru, manjka prav to. In tu nas reši dobri marketing!

Če se zatožim,  sem tudi jaz izmed mnogih Sneguljčic, ki zagrizne na izgled slastno jabolko, čeprav strupeno, in da so moji nakupi velikokrat nepremišljeni, impulzivni. Predvsem pri blagajni posežem po žvečilnih gumijih, parih pisanih nogavic in otroških presenečenjih v čokoladnem jajcu, me premamijo vonjave in barve, kdaj pa kdaj tudi akcije, vendar me potolaži predvsem to, da bi brez dobrega marketinga jedla in nosila tisto, kar v meni ne bi vzbudilo prijetna čustva. Pa saj tako so rekli moji možgani! J