Zaupamo lahko, da bo značajnost in ljubezen nebeškega Očeta daleč presegla značajnost in ljubezen najboljšega zemeljskega očeta, kar smo ga poznali ali si ga le predstavljali.

2. poglavje

Vsa bogastva na zemlji in v nebesih so še vedno v Božjih rokah. Kot otroci Kralja ne smemo misliti na revščino, saj nam je vendar obljubil: Če daješ iz samega sebe, če daruješ svoj čas, če podariš tisto, kar sam potrebuješ, bom odprl okna nebes in nate razlil svoj blagoslov.

3. poglavje

Bog želi, da mu služimo in Ga ljubimo z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo (z vsem svojim umom, čustvovanjem in voljo). Zato se nam ni treba prav nič bati, kam nas bo pripeljala Resnica. Bog je namreč daleč pred najmodrejšimi učenjaki, znanstveniki in teologi.

4. poglavje

Pravzaprav si je večno zaljubljenost prvi izmislil prav Bog. Kajti le On, če je v središču odnosa med moškim in žensko, lahko fizični privlačnosti vlije sijaj, idealizem, romantiko in trajnost, o kateri sanjamo.

5. poglavje

Jezus je prišel na zemljo, da bi nam pokazal Očetovo voljo. On, ki je človeka tako čudovito ustvaril, tudi danes ozdravlja, vendar ne kot božanski čarodej. Iskati moramo Njegovo pot, Njegov trenutek in nauke, ki nam jih na naši poti želi posredovati.

6. poglavje

Ko se nam v življenju vse podre, moramo sredi težav poiskati Boga. On je namreč tisti, ki ima za vsakogar izmed nas svoj načrt, s katerim húdo spreminja v dobro.

7. poglavje

Nikdar ne smemo oklevati, da bi poskusili nemogoče. Bog nam je v življenju namenil prav posebno delo. In če so z njim povezane velike sanje, moramo verjeti: večje, bolj polne nesebične ljubezni so sanje – večji je Božji blagoslov, ki jih spremlja.

8. poglavje

Vsem materam in očetom, ki morajo vzgajati otroke, Bog obljublja in zagotavlja posebne moči. Otrok ne smemo priklepati nase. Če kaj pretrdno stiskamo k sebi, to bodisi odženemo bodisi zdrobimo. Le če otroke izročimo Bogu, nam jih bo On morda nekoč vrnil.

9. poglavje

Ker nas je Bog ustvaril za življenje v skupnosti, samota in osamljenost nista del Njegovega načrta. Vendar pa moramo za iskanje Božjega, ne našega zdravila, plačati določeno ceno. Opustiti moramo namreč samopomilovanje, se trdno držati odločitve, da ne bomo omadeževali svoje časti, čistosti in idealov, ter s svojo pripravljenostjo Bogu dovoliti, da osamljene kotičke našega srca napolni s svojo ljubeznijo, ki se potem lahko razširi na ljubečo skrb za druge.

10. poglavje

Bog nenehno popravlja in obnavlja. Če smo se pripravljeni od Njega učiti in ga postaviti za središče novega doma, nas bo navdal z ljubeznijo, razumevanjem in veseljem, ko bo koščke dveh razbitih družin sestavil v novo celoto.

11. poglavje

Možje in žene so že v osnovi različni. Starši so različni od svojih otrok. Bog nas je ustvaril različne. Zato je dom Njegova učilnica, kjer se kalimo in oblikujemo v zrele ljudi.

12. poglavje

Z otroki in vnuki Bog stare ljudi ohranja gibčne. In če boleča izkušnja komur koli onemogoča, da bi se istovetil z ljubečim Bogom, je tu zdravilo: »Bolj kot razumevanja si, o Bog, Želim Tvoje navzočnosti. Izbral sem Tebe.« Če ga prosimo tega, nam bo podaril mir in razsvetljenje.

[Marshall, Catherine, Bog na vsakem koraku, Mohorjeva družba,

Sep 13, 2014