Članek
Moja Alegria pripetija ali kako včasih tudi slepa kura zrno najde
Objavljeno Jan 20, 2014

  Odprem mail, groza, saj res, Zdenki sem obljubila, da kaj napišem za Vizito in tu je Zdenkino sporočilo: AAAAAAAAAAAAAAAAnka! Ja Zdenka res je, obljuba dela dolg, a kaj ko nimam nobene ideje. Le kaj naj napišem? A bo hotel kdo brati mojo zgodbo, še posebej, če začnem pisati o svojih križih in težavah, le kdo jih nima, tega smo že vsi siti, mar ne?      Hm, kaj pa če napišem, kako poteka moje raziskovanje po Facebooku, morda se pa kdo vsaj nasmeje, ko si mene, žensko pri skoraj že petdesetih predstavlja na FB?
     No takole je bilo. Na moj mail kar naenkrat začno prihajati sporočila, da me ta in ta, pa še nekdo drug in tisti tam, želi za prijatelja na Facebooku. Le kaj je to za ena traparija? Facebook? In ker ta sporočila kar ne nehajo prihajati, jaz pa, kot gotovo že veste, firbčna kot sem, rečem sodelavki, naj me že enkrat prijavi na ta FB, da vidim, kaj to sploh je in zakaj me toliko ljudi želi za prijatelja na FB. Pa se je  začelo. Kaj naj zdaj s tem delam? Pri sinu in hčerki sem jemala inštrukcije in pri mlajših sodelavkah dopolnilne tečaje. Število prijateljev je začelo naraščati in počasi sem začela dojemati, zakaj se tam sploh gre in kam se pride, če se to pravzaprav sploh da, kam priti na FB mislim. 
     Tako brskam tudi v tednu, ko je bil dan medicinskih sester, za katerega večina ljudi sploh ne ve, nanj pa nikoli ne pozabi naš neutrudljivi pater Marko, ki  nas, medicinske sestre, pa tudi medicinske moške sestre, vedno na ta dan preseneti s cvetlico, ki jo osebno prinese na vsak oddelek.
     Zasledim, da moja prijateljica Nadja na FB, ravno tako medicinska sestra, ki dela v DSO v Ljubljani, prosi za glas, ki bi ji prinesel brezplačno obutev, vse piše na strani Alegria čeveljčki. No, pa pejmo pogledat, kaj je to, A tako, tukaj piše, da čestitajo vsem medicinskim sestram ob njihovem dnevu in da so se zaradi požrtvovalnega dela le teh, odločili, da trem medicinskim sestram podarijo svoje čevlje in sicer tistim trem, ki dobiljo največ glasov, pohval in klikov. Vuau, to pa ni kar tako, res lepa gesta! Danes že težko najdeš koga, ki bi kaj podaril, še posebno pa medicinski sestri. Pa še čevlji so res lepi in prav po mojem okusu in ko vidim ceno si rečem, da je to pa res zadetek v polno, za tiste tri, ki jih bodo deležne seveda.
     Tisti in naslednji dan sem le radovedno vsake toliko časa pogledala, koliko glasov ima Nadja in opazila, da ji še dve drugi močno sledita z glasovi. Po dveh dnevih pa mi popoldan klikne v moji glavi in se domislim, da sem vendar tudi jaz medicinska sestra in kaj če bi pa tudi jaz poskusila! No, pa dejmo, akcija! Ampak, a ni že malo pozno, na razpolago imam samo še ta popoldan in dva dneva in druge tri močno vodijo? Ima sploh smisel? Zakaj pa ne, če ne poskusim, nimam pa res nobene možnosti.
     Tisti dan je zame glasovala le moja hci, drugi dan sin, potem pa so začeli zame glasovati, še nekateri moji prijatelji in sošolke moje hčere.....
     Kar naenkrat sem imela tudi jaz kar nekaj glasov in v nedeljo zvečer, tik pred koncem glasovanja sem se vsem zahvalila za glas, saj mi je to, da nekomu je pa le mar zame, prav prijetno delo, predno sem zaspala sem pomislila:" Bog, hvala za vse glasove, hvala za prijatelje in čeprav nimam možnosti, ker so druge tri daleč pred menoj, sem ti kljub temu hvaležna že za ta prijeten občutek, da mi je toliko ljudi izkazalo naklonjenost!"
     Zjutraj sem komaj odprla oči, saj je minila noč, kolikor jo je še ostalo, kot bi mignil in spet sem jokala sama nad seboj, kaj mi je treba tako dolgo biti zvečer pred tisto škatlo in obljubila sem si, da ta večer grem pa zagotovo prej spat. Ha, ha, kr neki!
     Ko pridem iz službe in odprem računalnik vidim sporočilo na FB. Odprem in berem: Spoštovana Anka, kakor že veste, vam bomo z veseljem podarili par Alegria čeveljcev iz kolekcije Donna......! 
    Ne morem verjet, kar berem in berem in nič mi ni jasno, ko pa  pogledam na njihovo stran, tam piše, da čevlje dobijo X in X in X in .........Anka Klemenčič, kajti glede na vnetost glasujočih so se odločili, da podarijo kar štiri pare čevljev! Ja, Bogu hvala, saj še vedno kar ne morem verjeti, da se je meni zgodilo nekaj tako lepega!
Tako, ravno danes sem jih dobila po pošti in povem vam, prav všeč so mi in jih vsem toplo priporočam. Hvala vsem mojim sodelovkam, ki so moje veselje ob darilu iskreno podelile z menoj. Hvala podjetju Alegria čeveljčki, za zelo lepo gesto.
    Tako , moje zgodbe je konec, mojega raziskovanja po FB pa najbrž še ne in jaz sem spet pred to škatlo, ura pa je zopet toliko, da se spet bojim jutra......