Danes je vsakemu resnemu analitiku jasno, da se v svetu soočamo z velikimi problemi pri prehrani prebivalstva. Zaradi hitro rastoče populacije, usodne povezanosti proizvodnje hrane z nafto in zemeljskim plinom, grozečih klimatskih sprememb in uničevanja rodnosti prsti bomo prisiljeni v prehod na trajnostno lokalno pridelavo prehrane, ki bo temeljila na sončni energiji. Sicer zadržana FAO napoveduje, da mora biti mednarodna skupnost v letu 2011 pripravljena na hujše pretrese v oskrbi z živili! 

V zadnjih šestih mesecih so se cene živil na globalni ravni povišale in to občutimo že tudi pri nas. Največjo podražitev so zabeležili avgusta 2010, ko sta Rusija in Ukrajina zaradi katastrofalne suše prepovedali izvoz žita. Manjšo proizvodnjo žita napovedujejo tudi v letu 2011, in to brez tveganja, ki bi ga povzročile ujme. Obstoje še tri globalne žitnice, in sicer ZDA, Kanada in Avstralija. Tudi njim groze ujme: suše ZDA, Avstraliji še poplave in Kanadi nižje temperature. Številne države so lanskoletni izpad žita nadomestile z blagovnimi rezervami in tako preprečile špekulacije na blagovnih borzah. Kaj bo letos, ne zna napovedati nihče. 

Čaka nas torej sila negotova prihodnost, še posebej zaradi stopnje prehranske varnosti doma. Skupaj s Finsko smo na zadnjih mestih po površini obdelovalne zemlje na prebivalca v EU, hkrati pa imamo eno največjih prodajnih površin trgovin v EU na prebivalca. Strahotna asimetrija in nevarno stanje ob dejstvu, da skoraj dve tretjini žita, poljščin, sadja in zelenjave uvažamo! V samooskrbi s hrano smo med zadnjimi v EU! Stojimo pred grozečimi problemi, ki zadevajo v temelje nacionalne varnosti, zato zahtevajo modre odločitve in hitro ukrepanje. Zavoženo na globalni ravni, smo prisiljeni reševati na lokalni ravni! V svetu je že milijarda lačnih in lakota trka tudi na naša vrata! Ko se bodo začeli pretresi globalnega prehranskega sistema, bo doma že prepozno za ukrepanje.

Kako do trajne samooskrbe s hrano?

Zviševanje cen hrane je v zadnjih letih močno načelo družinske proračune. V Sloveniji za prehrano povprečno odmerjamo več kot 20 odstotkov družinskih prejemkov (v Angliji 11, v tretjem svetu kar 60 odstotkov). Ta delež je še večji v družinah s podpovprečnimi prejemki. Bistveno je torej, da zagotovimo vsemu prebivalstvu dovolj zdrave hrane. Premik iz živinoreje v rastlinsko pridelavo je eden izmed pomembnih vidikov zagotavljanja zadostne količine hrane za vse (za 1 kg govejega mesa potrebujemo kar 20 kg žita). Koliko ljudi lahko nahranimo s kilogramom govedine in koliko z 20 kg žita? Angleži so uvedli brezmesni ponedeljek in postal je modni trend! Vsi drugi ukrepi prehranske varnosti pa morajo biti povezani z večjo lokalno trajnostno naravnano samooskrbo s hrano. 

V svetu so začeli resno uvajati to tranzicijo, zato so lahko njihove izkušnje dragocene za nas. Vsa tuja praksa ni preprosto prenosljiva v slovenski prostor, hkrati pa posebnosti našega prostora dovoljujejo izvirnost pri rešitvah. Ljudem je treba pojasniti, kaj prinašata trajnostno lokalno pridelovanje hrane in njena poraba na lokalni ravni. Vsekakor prinaša več zdravja, boljšo prehranjenost, zanesljivejšo dostopnost, manjšo porabo fosilnih goriv (nafta, plin) in vode, manj ali nič predelovanja hrane in kakovostnejše življenje lokalne skupnosti, saj ves dohodek iz pridelave in prometa ostaja v lokalni skupnosti in ne konča na računih tujih bank. Ob tem odpira številna nova in zanesljivejša delovna mesta.

Od vil kmeta do vilic meščana

Prehod na trajnostno naravnano lokalno preskrbo obsega celotno prehransko verigo, od vil do vilic. Lahko se sami odločimo za vrtičkarstvo po načelu vzgoji si sam. V Sloveniji je bilo vrtičkarstvo pomembna tradicija, a jo je močno načela globalizacija z verigami marketov in obiljem cenene industrijske hrane, proces, ki se danes končuje z vsemi problemi, ki jih je prinesel. Vrtičkarstvo je mogoče hitro obnoviti, s spremembo trat v vrtove, s skupnostmi vrtičkarjev na zemljiščih v urbanih sredinah ali z najemom zemlje pri kmetih. Vrtičkarstvo prinaša številne koristi, poleg telesne dejavnosti in mentalnega zdravja ljudi njihovo druženje in sodelovanje ter obujanje tradicionalnega znanja, ki čedalje bolj izumira. Tradicionalno znanje je temelj trajnostnega razvoja sveta, a imejmo pred očmi, da v Sloveniji vsak dan propade ena mala kmetija. Mala kmetija pa je edini možni temelj za trajnostno naravnano kmetijstvo. Velike kmetije, tovarne hrane, niso rešitev, ampak problem. Kmetovanje je plansko gospodarstvo, zato je porivanje kmeta na trg samo drug izraz za napotnico k hudiču. 

Slovenske rastline izumirajo

Slovenija je eden izmed svetovnih centrov biodiverzitete, in to velja tudi za biodiverziteto tradicionalnih varietet kulturnih rastlin. Toda ta izjemna biotska pestrost že desetletja izumira pred našimi očmi, hkrati pa nas posiljujejo z gensko spremenjenimi rastlinami, ki so lastnina korporacij. Na globalni ravni je do leta 1990 izumrlo že 75 odstotkov varietet tradicionalnih kulturnih rastlin, do leta 2000 pa kar 95 odstotkov. Grozljivo! Zato je treba takoj začeti reševati to izjemno dediščino, ki so nam jo v stoletjih vzgojili in nam jo prepustili naši predniki. Brez lastništva nad semeni ni prehranske varnosti. Nadzor nad semeni prinaša nadzor nad hrano! 

Utvara o ravnovesju

Ta čas se sicer lahko tolažimo z utvaro o ravnovesju, ki naj bi ga v naravi spet vzpostavili ljudje. Vendar je utvara lažna in najbolj nevarna prav pri vprašanju o prehrani človeštva. Zavest, ki je ustvarila ta problem, ga ni sposobna rešiti! Prav pri prehrani se moramo resno vprašati, kako najti izhod iz narave, ne da bi jo pri tem morali žrtvovati, in kako vstopiti v zgodovino, ne da bi pri tem postali njene žrtve. Danes ekosistemske storitve, ki so zastonj, nadomeščamo z industrijskimi izdelki (kemična gnojila namesto naravnih, pesticidi namesto ekosistemske regulacije, namakanje namesto ohranjanja vodnega režima krajine, nafta namesto sončne energije itn.). Če uporabimo podporne funkcije agroekosistema skozi njegovo biotsko pestrost, lahko ena oseba preživi na 350 m2 zemlje, industrijsko kmetijstvo z monokulturami in vsemi strupi pa za preživetje enega človeka potrebuje desetkrat večjo površino in stokrat več energije! Komentar ni potreben. Pozabili smo nauk evolucije: »Tisto, kar človeka odganja od narave, ga na koncu ubije!«

Anton Komat