Članek
Ruska ruleta z geni
Objavljeno Sep 03, 2015

 

Ostareli genski tehnolog je vedel, da ga bo kmalu obiskala smrt. Da bi jo prevaral, je skloniral ducat svojih živih kopij. Smrt je res prišla in v laboratoriju ugledala trinajst enakih osebkov. Malce je postala, potem pa kot odlična poznavalka ljudi rekla: »Res si genij, toda naredil si drobno napako. Eno samo majhno napako.« »Jaz ne delam napak!« je poskočil in zakričal original. »Prav to je tvoja napaka,« je rekla smrt, ga zgrabila in odnesla.

V EU smo spet priče poskusom vdora zavožene in tvegane genske tehnologije (GT). Velike korporacije so vložile ogromne denarje v razvoj GT, ki je obetala silne dobičke in nadzor nad svetovno prehrano. Da bi povrnili vsaj del vloženih zelencev, je potreben velik trg, tudi evropski. Ker pa večina državljanov EU odločno zavrača »tehnologijo uničenja« in ker je bil agresivni marketing neuspešen, je vstopila v igro dobra stara zanesljiva korupcija. Po novem se ji reče lobiranje, lobistov pa v Bruslju kar mrgoli.

Toda medtem so rezultati akademskega projekta HGP (Humane Genome Project) leta 2002 zrušili centralno gensko dogmo, ki jo je leta 1958 definiral Francis Crick in na kateri še vedno temelji GT – en gen je en protein. Ugotovitve HGP: človek ima nekako 30.000 genov, proteinov pa kar 250.000; GT je rušilna in nenatančna; prevarantski geni, ki se vstavljajo v genski zapis, se lahko umestijo kjerkoli, lahko se preuredijo in izmaličijo genski zapis gostitelja. To so tudi glavni razlogi tveganj GT. Znanstveno dejstvo je, da se genski zapis s časom spreminja in da je nepredvidljiv, ker se zapis in delovanje pod vplivom okolja stalno spreminjata. Vmes je znanost odkrila še intronsko DNK, ki obsega okrog 98 odstotkov vsega dednega zapisa, in t. i. epigenetsko dednost, ki sta do konca izničili staro dogmo o delovanju genoma.

Korporativna GT torej ni znanost, je zgolj tehnologija, in to sila tvegana tehnologija. Svetovne avtoritete na področju genetike govore, da je stopnja znanja GT na ravni dolgoročne vremenske napovedi in da so tveganja enaka prečkanju avtoceste z zavezanimi očmi. Hkrati pa GT še vedno deluje s ciljem »izpopolnjevanja« življenja, ne pa razumevanja fenomena življenja. Kako lahko spreminjaš nekaj, o čemer veš malo ali praktično nič? Poleg tega pa »izpopolnjevanje« življenja ni nič drugega kot poskus norcev, da projektirajo ekonomsko učinkovitejše organizme za profitne interese. Da o evgeniki človeka sploh ne govorim. Kaj pa tveganja in posledice? Te bo seveda nosilo ljudstvo, saj tudi akademska znanost ne pozna vseh možnih tveganj in jih tudi ne more poznati. Ker pravil, ki vodijo življenje, ni mogoče induktivno dognati, nas GT potiska v hazard s kaosom narave, ki ga nismo sposobni niti napovedovati, kaj šele obvladovati. Nori hazarder se sedaj igra z DNA, substratom evolucije. Linearni človekov razum izjemno tvega v trku s kaotičnim redom evolucije. Kaotični sistem je nestabilen v vsaki točki, zato tudi najpreprostejši sistemi skrivajo velike probleme. Prav v DNA, v tem aperiodičnem kristalu življenja, najlepše vidimo kovanec z dvema stranema, kaotičen Janusov obraz stvarstva: na eni strani red s porajajočo se naključnostjo, na drugi strani pa naključnost s svojo zakrito urejenostjo. Kvantno načelo nedoločljivosti je vgrajeno v sam temelj evolucije. Ali je mogoče meriti nedoločljivost samo? Ne, in zato GT ni znanost, temveč le v tehnologijo zamaskiran pohlep in želja po moči. Dokaz: ko smo leta 1999 dobili v dar drugo različico predloga zakona o GT, je tam pisalo, da genski tehnologi odgovarjajo za posledice ob »upoštevanju stanja znanosti in tehnike.« Torej bi si ob katastrofi kot Poncij Pilat umili roke, češ: »Nismo krivi, ker nismo vedeli.« Med počitnicami (kdaj pa!) leta 2009 smo doživeli drugi udar zblojenih misijonarjev, ki nas hočejo na vse načine pregnati v transgeni raj. Skracali so predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin s tradicionalnimi kmetijskimi rastlinami. Blodnja o možnosti soobstoja naravnih rastlin in genskih monstrumov pa ne prenese osnovnih kriterijev biološke znanosti. V predlogu zakona celo piše: »Znanstvena mnenja o zagotavljanju soobstoja so deljena.« Neverjetno, toda to se zgodi, če dobro plačani pravniki kracajo po nareku lopovov v imenu profita, lobirani parlamentarci pa ob izključitvi zdrave pameti po hitrem postopku dvignejo roke. Javna razprava je bila seveda onemogočena. Plačani agenti zagovornikov GT so celo vdirali na spletne strani ter tam smešili in žalili nasprotnike. Molk uradne znanosti je bil zlovešč in pomenljiv, govoril je, da je znanost utišana ali pa je prodala svojo dušo kapitalu. Znanje za moč, Scientia propter potentiam, Faustova pogodba s hudičem! Uničenje kredibilnosti korporativne znanosti je danes vsem na očeh. Cilj je jasen, privatizacija genskih virov, torej semen kulturnih rastlin, kar je najlažje doseči z GT in s patentiranjem semen. Posledice so hkrati cilj korporacij, uničenje biotske pestrosti tradicionalnih sort in prehranske suverenosti držav.

Nastajanje novih proteinov v GSO

Na tem mestu ni prostora za kaj več, zato se bom osredotočil zgolj na eno izmed akademsko dovolj raziskanih tveganj, nastajanje novih proteinov v GSO. Nasilno vnašanje genskih paketov v ciljni organizem ima za posledico izmaličenje izvornega genoma in nastajanje novih proteinov, ki so prepoznani kot tujki – imunski sistem jih prepozna kot toksine in ustrezno reagira. Poledica so kronična vnetja sluznice prebavil, čiri, krvavitve in nastanek degenerativnih obolenj ter raka. Te procese spremlja transgeneracijski pojav, neplodnost obeh spolov. Zato moramo vse GSO obravnavati kot nevarne prišleke z drugega planeta.

Skratka, poleg lažnive propagande o koristnosti in nenevarnosti GSO, obstoji še znanstvena resnica, ki jo je razkril Humane Genome Project (HGP). Njegovo sporočilo sta najbolje ponazorila dva velika maga svetovne genetike, Francis Collins in Craig Venter: »Obstali smo pred drevesom življenja in lahko se le čudimo, kako je narava zapletla naše razumevanje delovanja genoma.« F. Collins je potek HGP označil kot »veliko duhovno izkušnjo in trenutke čudenja in čaščenja neverjetne lepote življenja«. Te iskrene misli bi morale postati najvišje etično vodilo pri odgovornosti do življenja, predvsem pri vseh raziskavah genoma. Rezultati HGP so dobesedno razstrelili dogmo genskega determinizma. Korporacije so se ob teh razkritjih seveda zavile v popoln molk, nadaljevale pa s prikrivanjem resnice, z lažmi, korupcijo in nasiljem. Pošteni raziskovalci so leteli iz služb.

Tveganja GT

Vsa resna znanstvena dejstva govore v prid tezi, da genski tehnologi ne poznajo predmeta, s katerim se ukvarjajo, in zato ne obvladajo tveganj, ki jih prinaša GT. Dokazov je dovolj in nekateri so prav groteskni. V zagovor svoje patentne pravice nad življenjem genski tehnologi npr. trde, da so transgena bitja »njihov izdelek«, njihov izum, torej njihova intelektualna lastnina, ker se v naravi ne pojavljajo in torej niso bila »predmet« evolucije. Kadar odgovarjajo na kritike naravovarstvenikov, ki zahtevajo prepoved izpustov GSO, pa hitro napravijo salto mortale. Tedaj vneto zagotavljajo, da so to popolnoma »naravni« in varni organizmi, ki so jim le »pospešili« tradicionalno selekcijo z dodajanjem »izbranih« lastnosti. Ker takih miselnih akrobacij ne manjka, nam tudi te narekujejo resen dvom o verodostojnosti in varnosti GT.

GT se mora umakniti nazaj v strogo varovane laboratorije.

Z ugotovitvami HGP se je že leta 2002 zrušil tempelj genskega determinizma. Ta dogma je vodila k zamisli računalniško podprtega dekodiranja sekvence DNA, s katerim bi genski hekerji razbili kodo življenja in posegli v sam software evolucije. Po uspešnem vdoru v evolucijski program bi pridobili ključ, s katerim bi biohazarderji odprli vrata za posege v samo evolucijo. Hazarder je končno našel svojega hekerja in ruska ruleta z geni se je zavrtela. Ruska ruleta z geni odpira tudi temeljna etična, moralna, pravna, teleološka, deontološka in filozofska vprašanja. Kaj pravite na tale primer ruske rulete:

K spečemu človeku ponoči pristopi mož, ki ima v rokah revolver. Zavrti boben, v katerem je od šestih prazno le eno ležišče za naboj, in sproži petelina. Udarna igla revolverja udari v prazno in speči k sreči ostane živ. Mož izgine v temi, speči pa nikoli ne bo izvedel, da je bil v smrtni nevarnosti. Kako bi označili človeka, ki se igra rusko ruleto, pa čeprav je bila usoda tokrat močnejša kot naključje? To je podoba genske tehnologije, o kateri speči ljudje ne vedo nič.

https://www.youtube.com/watch?v=FOml9n1vQG0