Članek
Anton Komat: Posvetilo duhovni aristokraciji V.
Objavljeno Nov 19, 2017

Ko se bodo ljudje skupinsko zavedali svoje moči, se bo zgodovina premaknila iz mrliške vežice v evolucijski skok, v transpersonalno mistično zavest, o kateri piše benediktinec Willilis Jager (rojen 1925). Filozof Jean Gebser (1905-1973) navaja stopnje evolucije človeške zavesti od arhaične, magične, mitične, mentalne do mistične (transpersonalne po Jagerju). Kdor želi biti človek, mora ponoviti preteklost človeštva. Sicer postane marionetna lutka brez izvora in korenin. V Pridigarju (1.9.) beremo: »Kar je bilo, bo spet, kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem.« Vračajo se arhaične, magične in mitične sile, ki zakrinkane vstopajo v razpoke ruševin sedanjega sveta. Ob vsakem obratu zaznamo nekaj, kar potrka iz globin. Tokrat je trkanje močno in prihaja iz Zemlje. Pravi partner Zemlje je duh, ne pa razum. Pravi partner Zemlje ni razum s svojimi titanskimi načrti, temveč duh kot kozmična moč. Izpraševanje Zemlje se mora poduhoviti, neznosno mehaniziranim modelom o življenju rastlin, živali in človeka, je treba vdahniti dušo. Cilj je poduhovljenje Zemlje, zato prvo načelo naravne etike človeka govori o svetosti sveta. Karkoli človek naredi, Gaja vedno odgovori. Pripravljena je vselej in na vse. Sedaj se Gaja ne zadovoljuje zgolj z odgovori, začela je delovati, se premikati, spreminjati, kar pogosto postaja srhljivo za človeka.

Zavračanje tehtnega premisleka o ciljih človeške civilizacije nas vodi naravnost k tragediji kapitana Ahaba, čigar sredstva so bila vseskozi racionalna, njegov namen pa blazen. Namen ekonomije neomejene rasti je blazen v tem, da skuša zadovoljiti neskončne potrebe s pomočjo omejene količine naravnih virov. Nesmiselnost ekonomije rasti je enaka nesmiselnosti Ahabove obsedenosti v zasledovanju Moby Dicka, belega kita, z edinim ciljem, da ga ubije. In tudi vsa racionalna sredstva, ki so uporabljena v tej nori igri, ne opravičijo norosti cilja te tvegane igre. Orjaški beli kit, Moby Dick, je ena izmed najslikovitejših literarnih upodobitev naravnih sil, kar jih je kdaj spisal človek. Konec zgodbe prinaša jasno sporočilo, Moby Dick ubije norega kapitana Ahaba, narava je vedno močnejša kot človek. Če pristanemo na Ahabovo noro zamisel, lahko usoda kapitana Ahaba doleti vse nas.

Če želimo preživeti, se moramo spremeniti. To je edini način, da bomo dosegli Vita contemplativa, 21. stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo!

Oswald Spengler v knjigi Zaton Zahoda piše: »Narava je močnejša in človek ostaja odvisen od nje, saj je njena stvaritev. Ta mali stvarnik je postal suženj lastnih stvaritev. Gospodar sveta postane suženj strojev in naprav. Zver, ki druge živali spreminja v domače živali, je ujela samo sebe. Če človek tega ne bo doumel, bo brezupen boj proti naravi bojeval vse do svojega grenkega konca.« Njegove besede udarjajo kot kladivo. Tagore nam ponuja rešitev: »Še enkrat, prosim, da mi, sanjači iz Vzhoda in Zahoda, ohranimo čvrsto vero v Življenje, ki ustvarja, in ne v Stroj, ki konstruira – v moč, ki skriva svojo silo in cveti v lepoti, in ne v moč, ki razgalja svoje orožje in se hahlja ob svoji zmožnosti vzbujati gnus in sovraštvo. Vedimo, da je Stroj dober, kadar pomaga, ne pa, kadar izkorišča Življenja; da je Znanost velika, kadar uničuje zlo, ne pa, kadar sklepa z njim nesveto zvezo.« To je klic k odgovornosti za človeka vredno bivanje, za zaščito življenja in narave in hkrati samoumeven spremljevalni pojav duhovne poti. Povezanost z naravo ima metafizične dimenzije. Mistika in povezanost z naravo sta dve plati iste medalje. Carl G. Jung to potrjuje z besedami: »Tisti, ki ima mistično izkustvo, poseduje velik zaklad, ki je postal njegov vir življenja, smisla in lepote in ki je dal svetu in človeštvu nov sijaj.« Sledi mu Albert Einstein: »Najlepše in najgloblje čustvo, ki ga lahko doživimo, je občutek mističnega. To je moč vsake prave znanosti.« Modreci nas učijo, da le smrt Ega odpira prehod v novo obliko biti. V nasprotnem primeru smo zapisani negotovosti, tesnobi, strahu in katastrofi. 

VABILO: 

Vabim vas na predstavitev moje nove knjige po imenu ZEMLJA VODA SEME. Predstavitev knjige bo na Forumu 33. Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, v soboto, dne 25.11.2017, ob 16. uri. Pogovor s pisateljem bo vodil pater dr. Karel Gržan.

Ne spreglejte še preostale 4 dele...