Pred vrhom o podnebnih spremembah, ki je potek decembra 2009 potekal v Kobenhavnu, smo se naposlušali teorij o segrevanju ozračja, česar naj bi bil kriv človek, ki onesnažuje okolje in v zrak spusti preveč ogljikovega dioksida. So pa tudi taki, ki tega ne verjamejo. Med njimi je raziskovalec in publicist Anton Komat, ki trdi, da se naše ozračje ne segreva, pač pa da smo, nasprotno, na pragu novega ohlajanja planeta. “Leta 2012 bo že vsem jasno, da se ozračje ohlaja in ne segreva,” je prepričan Komat, ki je izpostavil še nekaj primerov, ki danes malemu človeku mogočneži malajo oči in iz žepa kradejo denar. Zato je tudi napisal knjigo Umetnost preživetja, ki jo je pred kratkim izdal v samozaložbi.
Včasih ste tudi vi verjeli hipotezi, da je za segrevanje ozračja odgovoren človek. Zdaj o njej dvomite. Zakaj?
Hipoteza o antropogenem izvoru pregrevanja planeta ali po domače Al Gorova hipoteza je zelo enostavna in na prvi pogled zelo verjetna. Dvomiti sem začel, ko sem na spletu naletel na oregonsko peticijo, v kateri je več kot 30.000 raziskovalcev protestiralo proti enoumju v znanosti, proti favoriziranju samo ene hipoteze in onemogočanju drugače mislečih.
Hipoteze torej, da je na potezi človeštvo, ki mora zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in s tem rešiti planet?
Tako je. Vprašal sem se, zakaj v sodobnem svetu zatirajo drugače misleče znanstvenike, jim odtegujejo financiranje in jih premeščajo na druga delovna mesta. Očitno gre za velike pritiske. Potem pa sem podrobno preučil Al Gorovo teorijo in ugotovil, da sploh ne upošteva podatka, da milijarda in 300.000 krav na našem planetu izloči ogromne količine metana, ki ima na segrevanje ozračja večji vpliv kot vsa naša vozila skupaj. Niti besede ni v tej teoriji o globalni goveji čredi, kar je bil drugi vzrok za moj dvom.
Očitno obstaja tudi tretji?
Res je. Med znanstveniki, ki zagovarjajo Al Gorovo hipotezo, ni geologov in astronomov. Prav ti pa imajo kronske dokaze, na katere se opirajo skeptiki. Meritve temperature izvajamo zadnjih 100 let, astronomi pa pojavnost sončnih peg opazujejo že, odkar je Galileo izumil teleskop. Geologi lahko s preučevanjem sedimentov in ledene skorje za milijone let nazaj dokaj natanko ocenijo temperature in prisotnost ogljikovega dioksida v atmosferi našega planeta. Začel sem tudi preučevati sistemsko teorijo, teorijo kaosa, fraktalno analizo, kar mi je klimatske spremembe razkrilo v novi luči. Poglavitni vzrok zanje je periodično utripanje aktivnosti sonca. Zadnja dva milijona in pol let smo imeli 34 ledenih dob. Zdaj smo na koncu zadnjega interglaciala, začasne otoplitve, torej nas čaka nov ledenodobni sunek. Kdaj se bo začel, ne more nihče napovedati, verjetno pa prej kot v tisoč letih.
Kakšno povezavo ima torej ogljikov dioksid s segrevanjem?
Količina ogljikovega dioksida v atmosferi je posledica in ne vzrok segrevanja.
Ampak vi pravite, da se naše ozračje od leta 2005 ohlaja?
Leta 2005 se je končalo obdobje suš. Pričenja se obdobje neurij, torej ohlajanja. Lani smo padli v povprečju za stopinjo.
Zakaj pa potem vsak dan poslušamo, da se ozračje segreva?
Zato, ker ponarejajo podatke. Climategate je izbruhnil ravno zaradi tega. Nekateri znanstveniki so iskali navodila, kaj narediti s podatki, da temperatura pada. Navodilo je bilo, naj izberejo samo tiste podatke, ki potrjujejo segrevanje ozračja. Rusi so včeraj objavili podatek, da so na njihovem ozemlju uporabili le tiste meritve, ki podpirajo tezo o pregrevanju, torej le četrtino vseh meritev.
Verjamete v teorijo zarote?
Poglejte, od starega Rima naprej poznamo centre moči, ki odločajo. To ni nobena zarota, tako deluje naš svet. Vsi predsedniki so samo lutke, za njimi so vedno centri moči, ki odločajo.
Je cilj domnevnega prirejanja podatkov ustaviti gospodarski razvoj Kitajske?
Nafte imamo še za 40 do 50 let. Zato je vse dražja, glavna nahajališča pa so pod vojaškim nadzorom. Zahod za tranzicijo na novo energetsko osnovo potrebuje 20 do 30 let. To je bistvo Kjota in Københavna. Zaradi pritiska na energente je treba zaustaviti rast novih velikanov: Kitajske, Indije, Brazilije, Južne Afrike … Če bi njihovo gospodarstvo raslo od 8 do 10 odstotkov na leto, bi čez 25 let potrebovali nov planet. Tega pa nimamo. Zato je vojaški konflikt za vire neizbežen. V tem pogledu je københavnski vrh čisto v redu. Tudi pozivi, da moramo varčevati energijo, paziti pri izpustih, zmanjšati onesnaževanje, nehati uničevati gozdove. To je vse prav. Vzroka globalnih problemov pa ne rešuje. Največji problem postaja znanost, ki pridobiva značaj ideologije. Če dejstva ne gredo v koncept zamisli, jih ponaredijo. Grozljivo je, kako znanost uporablja metode inkvizicije, le da danes ne gorijo grmade, ker so metode bolj sofisticirane.
Kaj je torej vzrok težav?
Filozofija ekonomije neomejene rasti bruto domačega proizvoda. Edini primer, ki je v naravi primerljiv s to noro ekonomijo, je rak. Zanj pa vemo, kako se konča. Ubije gostitelja in sebe. Svet bo rešila samo nična rast, stacionarna ekonomija. Porabiti bomo morali samo toliko, kolikor narava lahko obnovi in mi recikliramo. Ne pa, da proizvajamo neskončne gore odpadkov in žremo nepovratne vire. Bolje bi bilo proizvajati kvalitetno blago, ki ga lahko vzdržujemo in servisiramo. Koliko stvari, ki jih kupimo, zavržemo prej kot v enem letu!
Pa se naši voditelji tega zavedajo?
Seveda ne. Poglejte samo, kako rešujejo finančno krizo. Na način, kot je nastala: s povečevanjem potrošnje. Na ljudi v času gospodarske krize in brezposelnosti vendar ne gre pritiskati, naj več trošijo! Gospodarsko krizo in človeštvo lahko reši le stacionarna ekonomija. Model zanjo obstaja, naredili so ga nemški ekonomisti v času naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja.
Mislite na skupino okrog Willyja Brandta?
Da. Brandtova skupina je obudila zamisel Johna Stuarta Milla iz leta 1848, ki je napovedal, da bo ekonomija prešla v stacionarno rast, ko bo zahod dosegel visoko stopnjo znanj in gospodarskega razvoja. To pa se ni zgodilo.
Zakaj ne?
Ko so odkrili severnomorsko nafto in tehnologijo ploščadi, so na to rešitev za človeštvo pozabili. Obenem pa je Henry Kissinger postavil novo doktrino sveta, ki pravi takole: Kdor ima nafto, ima nadzor nad državami. Kdor ima nadzor nad hrano, ima nadzor nad ljudmi. Kdor ima nadzor nad financami, ima nadzor nad svetom. Ta nadzor je danes z globalizacijo dosežen. Kissinger je kapital sedmih največjih naftnih korporacij usmeril v industrializacijo kmetijstva, naftno in prehransko industrijo pa povezal še s farmacijo. Ključna v tej zgodbi so tudi semena. Danes imamo pet korporacij, ki združujejo proizvodnjo hrane, semen, farmacijo in gensko tehnologijo: Monsanto, Novartis, Aventis, DuPont in AstaZeneca. To je konglomerat, ki vodi svet.
Je sploh še mogoče obuditi Brandtov model?
Če bomo svet reševali na način zločina, kot to počnemo danes, bomo doživeli katastrofo. Svet potrebuje tragedijo v smislu antične tragedije, da se oba pola združita in v sintezi nastane nekaj novega. Tragično bo to soočenje za tiste, ki imajo danes moč in meč. Če pa ne bomo prišli do spoznanja, da smo vsi na isti Noetovi barki, bomo namesto tragedije za nekatere doživeli katastrofo vsi ljudje.
Umetnost preživetja
Komatova najnovejša, osma knjiga Umetnost preživetja je zbirka kolumen, ki izhajajo v Jani od leta 2004. “Če je bila moja knjiga Simbiotski človek obračun z neodarvinizmom, in sem v njej skušal dokazati, da je tudi najmanjše sodelovanje boljše od tekmovanja, je Umetnost preživetja praktikum,” pravi Komat. “Skušam pogledati na človeka v tem norem atomskem veku in mu povedati, na kaj mora biti pozoren, da bo preživel s čim manj ranami. Zajema ves spekter sodobnega življenja, od ekonomije preživetja, energije do vsakodnevne kemije, ki nas obdaja, od zobnih past, zdravil, čistil, kozmetike do domačega vrta. Ko človek pride do problemov v življenju, postane najpomembnejše tisto, česar prej ni vedel. Ker mu niso povedali ali pa ni hotel slišati.”
Kaj lahko v tej situaciji stori posameznik?
Vse. Zdaj imamo vsi bolj tanke denarnice in smo pozorni, kaj kupujemo. Tisto, kar bomo kupovali, bodo trgovci dajali na police, pa naj si bo to krama ali kvalitetno blago, ki ga lahko servisiramo in vzdržujemo. Nihče na tem svetu ne bo ničesar storil namesto nas. Oblast sodi na intenzivno psihoterapijo, popolnoma je zgubila stik z ljudmi z realnostjo. A samozadostna oblast je kot milni mehurček. Ko bodo ljudje prevzeli stvari v svoje roke in začeli ozaveščeno krmariti svoja življenja, bo vse drugače. Vsak dan smo na volitvah. Kar smo zavozili globalno, bomo morali reševati lokalno. V ZDA trenutno 50 milijonov ljudi hrano dobiva na državne karte. Nikoli v zgodovini se kaj takega še ni zgodilo. Zato zdaj Američani okopavajo vrtičke in sejejo solato.
Se nam tudi v Sloveniji lahko zgodi kaj takega?
Glede hrane prav mogoče. Dve tretjini je uvažamo, v 70. letih prejšnjega stoletja pa smo jo tri četrtine pridelali sami. Energija ne bo tak problem, saj imamo še popolnoma neizkoriščeno geotermalno energijo. Podobno je tudi s solarno. Pa veliko gozdov imamo. Obdelovalno zemljo, ki jo imamo skoraj najmanj v Evropi, pa namenjamo pridelavi hrane za živali. To je absurd slovenskega kmetijskega kaosa. Dokaz, da živimo v nori državi, je tudi to, da politika favorizira potrošnjo energentov, ker od tega pobira davek. Tudi pritisk kapitala na naravne vire je strahoten. Vojna za vodo v Sloveniji že poteka.
Res? Kje?
Vsakič, ko kupimo vodo v plastenki, smo kupili privatno vodo in se odrekli vodi iz pipe, ki je javna dobrina in zastonj. Plačujemo samo njeno distribucijo in vzdrževanje javnih vodovodov. Če zanemarimo dejstvo, da hormonski motilci v plastiki ubijajo spolnost in povzročajo raka, bi se morali zavedati, da je voda v plastenkah vsaj 2000-krat dražja od tiste iz vodovoda. Bolj ko bomo kupovali to vodo, večji bo pritisk kapitala na črpališča. In nekega lepega dne se bomo zbudili in ugotovili, da polovico vodnih virov zasedajo privatne polnilnice.
Kdaj pa nam bodo začeli zaračunavati zrak?
Saj davek na izpuste ogljikovega dioksida ni nič drugega kot obdavčitev zraka! Zaradi te fame okrog ogljikovega dioksida bo energija zdaj dražja za okrog 30 odstotkov. Princip kjotskega protokola, ki se nadaljuje s Københavnom, je prav obdavčitev tistih, ki izpuščajo ogljikov dioksid. Termoelektrarna Šoštanj plačuje milijardne kazni za izpuste. Mar mislite, da tega ne bo vštela v ceno električne energije?
Kaj bi morali še vedeti o današnjem svetu, pa si morda ne upamo vprašati?
Da je gospodarska kriza nateg tisočletja. Poncijeva piramida se je zrušila in treba jo je postaviti nazaj. To pa ni mogoče ob gospodarski rasti, ki je nižja kot 3 do 4 odstotke. Zakaj politike in ekonomiste zadene kap, ko začnem govoriti o stacionarni ekonomiji? Ker ekonomija kraje pade! Če bi jaz šel v kazino in zaigral milijon evrov, potem pa bi se oglasil pri predsedniku vlade in ga prosil, naj mi nakaže milijon, ker ne morem živeti, bi me verjetno poslal v norišnico.
Klimatski ritmi planeta in zgodovina človeštva
Podnebje se nenehno spreminja. V zemeljski zgodovini so bila obdobja, ko je bilo bistveno topleje ali pa hladneje, kot je danes. Večni led hrani podatke za obdobje zadnjih 400.000 let, v katerem so naši predniki doživeli pet kratkih otoplitev (interglacialov) v sicer ledenodobni klimi, ko je bila povprečna temperatura za približno 10 stopinj Celzija nižja, kot je danes.
Kasneje, že v sedanjem interglacialu, je bilo toplejše obdobje imenovano holocenski optimum (od 7000 pr. n. št. do 3000 pr. n. št.). Človeštvo doživlja razcvet bronaste dobe (3500 do 1200 pr. n. št.) in prvih pisav, pojav sijajne kulture starega Egipta (3150 pr. n. št.), otoplitev od 1450 do 1300 pr. n. št. rodi minojsko civilizacijo, dvignejo se Perzijci, antična Grčija, na Kitajskem pa mogočna dinastija Šang (1700 do 1027 pr. n. št.). V naslednji otoplitvi (250 pr. n. št. do leta 0) vzcveti rimski imperij, v srednjeveški otoplitvi (800 do 1300) se dvigne evropska civilizacija, ki se ponovno ogreva ta čas približno 800 let kasneje (1900 do 2010).
Po letu 2010 nas čaka ponovna ohladitev za približno 30 do 50 let, ko bodo temperature padle zaradi Daltonovega minimuma sončnih peg (prejšnji Daltonov minimum je bil leta 1815, torej pred 120 leti, zadnji je bil leta 2007). Vmes so bile tudi nepričakovane ohladitve. Pred sedanjim pregrevanjem planeta smo imeli t. i. malo ledeno dobo, ki je trajala približno od leta 1650 do 1850. Morda je zaradi vsesplošnega in dolgotrajnega pomanjkanja hrane sprožila francosko revolucijo, žrtev te ohladitve je bila Napoleonova armada, ki je zmrznila v Rusiji. Tudi nepredvidljivemu sunku mraza od 1940 do 1942 lahko pripišemo velike zasluge za polom nacistične invazije na Rusijo.
Ozračje se postopoma segreva zadnjih 140 let, proces se je torej začel precej pred pojavom avtomobilov in letal. V tem času se je temperatura zvišala za 0,76 stopinje Celzija in večino tega zvišanja je nastalo pred letom 1940.
Med letoma 1940 in 1975 pade tudi povojni gospodarski razcvet, in pričakovali bi, da bi temperature zaradi zelo povečane gospodarske aktivnosti ustrezno porasle, pa niso. Bilo je ravno nasprotno. Padale so prvih 35 let in šele zadnjih 22 let začele počasi rasti. Kajti v letu 2000 je začela upadati sončna aktivnost in temu je sledil upad temperature v troposferi, od januarja 2002 do decembra 2007 za 0,09 stopinje Celzija.
(Iz članka Antona Komata Neprijetna resnica lahko postane resnična neprijetnost)
Hočete reči, da bi komu drugemu ta denar dal?
Seveda, bankam! Ampak ne milijona, pač pa več trilijonov. 50 trilijonov dolarjev, to je 50.000 milijard dolarjev našega denarja je izginilo. To je nateg, ki ga bodo plačevale še generacije za nami. Da bo gospodarska rast zagotovila delovna mesta, je čista laž. Samo denar se bo še naprej pretakal od ljudi navzgor. Mehanizem pobiranja denarja pa je jasen: davki, inflacija … V ZDA že tiskajo denar. Kitajska noče kupiti njihovih državnih obveznic, in so nasedli.
Je bil zato Barack Obama pred kratkim na Kitajskem?
Seveda, vbogajme jih je šel prosit!
Kam je torej treba vreči bombo?
Nobenih bomb ni potrebno metati. To lahko naredimo drugače. Ves ta sistem lahko uničimo v trenutku, če se nehamo zadolževati in vsi naenkrat dvignemo svoj denar z bančnih računov. Vsa voda bo stekla iz bazena in pošast, ki plava v njej, bo nasedla. Mar ni to dober recept? Ali veste, da je v vsakem predmetu, ki ga kupimo, vsaj 50-odstotni delež obresti?
Ste optimist ali pesimist?
Težko bi se opredelil. Rešitev vidim v konceptu svobodne družbe, ki ga je utemeljil filozof Karl Popper. Nihče ga ni maral, ne kapitalisti ne komunisti, ker je njegov koncept smrtno nevaren za današnji neoliberalen svet. Pravi, da je vsak človek toliko pameten, da lahko prebere katerikoli znanstveni vir in ima o tem svoje mnenje. Ne potrebuje ekspertov in komisij, ki odločajo o njegovem življenju. O stvareh lahko odločajo samo tisti, ki so neposredno prizadeti, torej ljudje.
Videti je, da ljudje vse bolj prevzemajo stvari v svoje roke …
Ljudje so si začeli sami urejati življenje, kar je sijajno. Dokaz za to je tudi odklonilen odnos do cepljenja proti novi gripi, kljub vsem pritiskom in medijski kampanji. Internet, t. i. blogosfera, je danes bolj kredibilen vir informacij kot svetovne agencije. Erazem Rotterdamski je napisal Hvalnico norosti, ki je v srednjem veku postavila temelje za renesanso duha. To potrebujemo tudi danes. Postali smo brezbrižni, otopeli, obenem pa histerični in malce shizofreni. V našem globalnem eksperimentu smo dosegli dno. Potrebujemo novo upanje, nov vzgon za novo civilizacijo, novo renesanso duha. Če pa je edina vrednota denar, potem adijo kultura. Človek danes beži pred soočenjem z družino, partnerjem, prijatelji, s samim seboj. Gre v supermarket, dela kariero in vozi avto. Prižge televizijo in se odklopi. Moramo se soočiti sami s sabo, predvsem pa se moramo ustaviti. Stara modrost pravi, ustavi se in prišel boš.
Bi nam priporočili še kakšno knjigo?
Propad civilizacij Jareda Diamonda je sijajno branje. Nekatere močne in cvetoče kulture so v zgodovini propadle zaradi povsem banalnih vzrokov. Vsak nerešen problem predstavlja domino, in ko je domin preveč, zadostuje že majhen sunek, da vse podre. Primerjava z današnjim časom je zato več kot koristna.
Jan 07, 2014
