Vzrok za ta članek je bilo prigovarjanje mojih prijateljev, naj končno že napišem nekaj o malem otočku v srcu Dalmacije. Poznam ga namreč iz prve roke, saj sem v zadnjih 15-ih letih na njem preživel skupaj več kot 5 let, v vseh letnih časih. Tam sem namreč pred 15 leti kupil staro hišo, katero sem predelal in preuredil v apartmajsko hišo.
Iž je bil poznan zaradi križank (jadranski otok, dve črki), drugače pa niti ne, saj nikoli ni bil masovno turistično obiskan in tudi dandanes je to še vedno oaza za morske sladokusce.
Meni osebno je od vsega Jadrana najlepši predel Severna Dalmacija, t.i. Zadarski arhipelag. Razlog za to je že klima, ki je bistveno bolj mila od Kvarneske, relativna bližina Ljubljana - Zadar (360km) ter izredna razgibanost. Zadarski otoški arhipelag sestavlja 18 otokov, v njegovi neposredni bližini (15 Nm) pa se začenjajo Kornati, to je sklop 140 neposeljenih otokov, ki so proglašeni za narodni park in so pod Unescovo zaščito. Ves ta Zadarski arhipelag je resnično čudovit in ga navtiki obožujejo. Tudi južneje so otoki lepi (Hvar, Korčula, Mljet, Vis itd.), vendar traja celo večnost, preden prideš od enega do drugega. Otok Iž leži v srcu Dalmacije, dobrih 10Nm (18km) od Zadra, umeščen med otok Ugljan in Dugi otok, od katerih ga ločita Srednji in Iški kanal. Oba kanala sta ozka nekaj Nm, vendar relativno globoka, prek 70 m. Otok ima v sezoni 2X dnevno trajektno povezavo(vožnja traja 1,5 ure, ter 2 povezavi s hitrimi ladjami).
Sam otok Iž ima površino slabih 18 kv. km, dolžina razvejane obale pa je 35 km. V njegovem arhipelagu leži 10 manjših otočkov. Največja sta Knežak (pred Malim Ižem) in Veli (na SZ). Pred Velim Ižem je otoček Rutnjak, ki je preurejen v park. V sezoni poceni vozi iz Velega Iža čoln na Rutnjak. Najvišji vrh je Korinjak (168m) nad Velim Ižem in Gračišče (131m) nad Malim Ižem. To sta obenem tudi izredni lepi razgledni točki(pogled seže od Paga na S in Kornatov na J. Otok premore tudi dve kraški jami; ena je v pobočju nad zalivom Južni Vodenjak, druga pa pod Gračiščem. Na otoku sta dve naselji: Mali in Veli Iž, med seboj oddaljeni 4 km. Veli Iž ima mogoče malo bolj urban, Mali Iž pa ruralen značaj. Iž, še posebej Mali Iž, je sestavljen iz več zaselkov, ki pa niti niso tik ob morju. Že »stari« so vedeli, da je ob morju vlaga in da to ni ravno zdravo, tako, da so bila tik ob morju samo skladišča za ribiški pribor, olje, vino (t.i. »magazini«). No, s pojavom turizma se je to malo spremenilo, tako, da je sedaj večina novogradenj ob morju. Kljub divji gradnji, ki je vladala na Hrvaškem zadnjih 25 let, ti objekti niso moteči (graditelji so imeli občutek). Otok se po številu sončnih dni kosa z Hvarom, za katerega velja, da je najbolj sončen otok na Jadranu. Značilnost Iža je poraščenost z zelenjem od S do J ter V do Z. Z drevesi je poraščen dejansko od obale do obale. Ko sem omenil sočne dni, naj povem, da ima otok izredno milo klimo, pred burjo ga ščiti otok Ugljan (ko je npr. povezava celine z Zadarskim polotokom t.i. Masleniški most zaprt, na Ižu šele opazimo burjo), pred zahodnim vetrom pa ga ščiti Dugi otok, tako da je edini pravi veter poleti na Ižu ugoden maestral, ki poskrbi, da nam ni prevroče.
Prebivalstvo se je nekoč ukvarjalo z oljkarstvom in ribištvom, za dobro voljo pa še z vinogradništvom. Zaradi vsebnosti rudnin v tleh in vremenskih vplivov, je Iško olivno olje poznano in zelo cenjeno. V zgodovini je bilo oljčno olje menjalno sredstvo za potrebščine iz Zadra. Na samem otoku je prek 70.000 oljk, vendar jih je polovica slabo obdelanih ali zapuščenih. Stari se starajo, mladim se pa ne da, oz. ne izplača. Saj veste za famo o »lenih Dalmatincih«; da je to dejansko fama, pričajo stotine kilometrov kamnitih zidov (suhozid brez malte) okoli malih parcel širom otoka. To je izredno mukotrpno in natančno delo, vem iz lastnih izkušenj. Zato vse spoštovanje starim otočanom. Razlog za njihovo izdelavo je bil boj proti eroziji (veter in dež) ter čiščenje rodne zemlje za lažje obdelovanje.
Kristalno čisto morje in vonj po avtohtonem rastlinju, ter nedotaknjena narava so prednosti otoka. Obala je večinoma skalnata, in se hitro spušča v globino, obstajajo pa tudi zalivi z prodnato ali peščeno plažo (majhni otroci). Zaradi izredno čistega morja in močnih tokov (plima-oseka), je to področje tudi odlično za ribogojnice. Okoli Iža so tri ribogojnice, od katerih je za turiste najzanimivejša tista med Malim in Velim Ižem (brancini in orade). Na zahodni strani Ugljana, (vidno lepo z Malega Iža) pa se nahaja ribogojnica tun. Tam vsak dan prihajajo ribiške ladje, ker se tune hranijo izključno z ribami(sardele). Vse tune pokupijo Japonci, ki pridejo s svojo ladjo običajno sredi januarja, ko se izvaja zakol tun. Te tune dosegajo na Japonskem izredno visoke cene. Praktično vsak dan lahko zjutraj, na tržnici kupite različne ribe od lokalnih ribičev, večkrat tedensko pa pride na otok tudi svež ulov sardel, ki so najokusnejše za malico (do 12 ure).
Lado Skok
Mar 19, 2015