Kategorija: Humanistika

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Zrenja med pogledi
OČENAŠ HLAPCA JERNEJA
KIERKEGAARDOVO LETO 2023
STOPINJE
NEVENKA MIKLIČ PERNE, POGOVOR S STVARMI, MARIBOR: KULTURNI CENTER MARIBOR
OBJEKTIVNI PROBLEM RESNICE KRŠČANSTVA
FILOZOFIJA TRANSHUMANIZMA
PRIVLAČNOST V JEZIKU, SVETOVIH IN RAZLIČNIH ČASOVNIH ODMIKIH
KIERKEGAARDOVO LETO 2022
MOČ POTREB
KATEGORIJE
ateizem
( 1 )
bih
( 1 )
dar
( 1 )
Delfi
( 1 )
dunaj
( 1 )
esej
( 3 )
eseji
( 1 )
Evropa
( 1 )
Film
( 1 )
gaza
( 1 )
haiku
( 1 )
hlapci
( 1 )
intima
( 2 )
istra
( 1 )
Kairo
( 1 )
kritika
( 5 )
Nacizem
( 1 )
novinar
( 2 )
oseba
( 1 )
Pandora
( 1 )
pisanje
( 1 )
Platon
( 2 )
Plotin
( 1 )
Poezija
( 24 )
potrebe
( 1 )
proza
( 5 )
roman
( 1 )
romanca
( 1 )
romani
( 1 )
simboli
( 1 )
SONETJE
( 1 )
spomini
( 1 )
um
( 1 )
Vojna
( 1 )
zgodba
( 1 )
znanost
( 1 )
IŠČI PO ARHIVU
November 2022
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930

ŽELJA PO PISANJU 1. DEL

Revija Apokalipsa
17.10.2022 07:00 (Oct 17, 2022)

Predgovor[1]

Še pred desetimi leti bi lahko imel[2] aktualno in živahno predavanje na temo literarne kritike → Ta kritika je bila takrat bogata in raznolika: marksistična (Lukacs, Goldmann), tematska (Bachelard, Sartre, Richard), strukturalistična ali pravzaprav semiotična (ker so strukturalisti stricto sensu samo Dumézil, Benveniste in Lévi Strauss) s svojima dvema vejama naratologije in analizo figure (pogosto z močnim vplivom psihoanalize) → nekatere od teh kritik so danes onemogle, druge so na srečo še vedno zelo produktivne, a večina pogosto v individualnem smislu: vsak se ukvarja s svojim delom, a tako kot na mnogih drugih področjih današnjega francoskega kulturnega življenja – niso več kolektivne, sistematične sile, ki bi omogočale pomembno sintezo literarnih komentarjev. Zato sem se ob tej priložnosti odpovedal kritikam –, saj bi šlo le še za eno dolgočasno in preživeto prikazovanje (in ne vem, koliko ste seznanjeni s temi stvarmi). Razen tega ni nič težjega kot zanimanje za Ne

NOČNO SONCE

Revija Apokalipsa
27.06.2022 05:52 (Jun 27, 2022)

PREDGOVOR


V tej knjigi[1], rahlo nad tlemi, preletava popotnik, ki v svojem opazovanju in razkrivanju, spremlja premikajoče se sence, ki vzporedno padajo od teles, njihovih okončin, srca in ostalih organov. Opazuje njihove nianse, obliko, zgradbo in strukturo, ki se pri daljšem opazovanju spremenijo v zbadajoče bleščanje. Z vsakim preletom, ki ga napravi po tej nagubani gmoti zraka, opominja in opozarja ne le druge, ampak tudi sebe in to je počel natanko v trenutku, ko je zapisoval te besede. Opominjal se je, da je prav tako kot bralec, tudi sam del raziskovanja, saj je na to pot stopil pod taktirko z nekonvencionalnim in neakademskim pristopom. Na svoji življenjski poti je začel iz tal pobirati koščke in jih poizkušal sestaviti v mozaik. To kar lahko ponudi je njegova vznemirljiva in vznesena podtalnost, ki mu je bila položena v zibelko, katero potiska po zarjavelih tirnicah, iz katerih je kaj težko iztiriti, saj ga vsaka izbrana smer pripelje do spoznanja, da je vsak tunel pred njim

TEATROKRACIJA IN DRUŽBA SPEKTAKLA

Revija Apokalipsa
24.01.2022 08:24 (Jan 24, 2022)

»Obstaja Kleejeva slika z imenom Angelus Novus. Prikazuje angela, ki je videti, kot da se namerava odmakniti od nečesa, v kar se je zagledal. Njegove oči so široko odprte, usta odprta in njegova razprta krila so pripravljena na polet. Angel zgodovine zagotovo tako izgleda. Obraz je obrnjen v preteklost in kjer mi vidimo verigo dogodkov, on vidi le katastrofo, ki nenehno kopiči ruševine in jih meče pred njegove noge.«

                                         (Walter Benjamin, »Filozofsko–zgodovinske teze«)


Državljan, ki se odreče svoji pravici in dolžnosti, da dejavno in neposredno sodeluje v življenju svoje skupnosti, postane ne le a-politična, ampak tudi a-moralna oseba, ki lahko navsezadnje za vse svoje življenjske težave krivi zgolj sebe. To sporočilo je sodobnemu človeku v začetku 20. stoletja poslal Franz Kafka s prispodobo o Josephu K., ki se, ko je končal kot pes, tudi na koncu sojenja, v katerem so mu sodili za njegovo lastno življenje, ni zavedal, da je kot državljan, ki ne p

NIČ NI BOLJ RESNIČNO OD NIČA

Revija Apokalipsa
21.01.2022 12:51 (Jan 21, 2022)

Nietzsche in nič več

Doslej smo pokazali, da se poleg dileme nekega historicizma in večnega transhistorizma temeljno vprašanje zgodovinskega mišljenja o volji do moči ne osredotoča na njeno znotrajsvetno delovanje, ampak na njeno razumevanje v svetu, tj. da si zastavi vprašanje kaj pravzaprav je volja do moči in kaj je v resnici svet, ki omogoča opredelitev sveta kot volje do moči, s čimer spoznamo, da Nietzsche uporablja svojevrstno metafizično, pa tudi trans-metafizično in meta-metafizično mišljenje biti volje do moči kot negacija absolutnega dinamizma.
Kaj Nietzscheju še ostane, ko svet opredeli kot voljo do moči v znamenitem obratu iz aforizma 1067, v obratu, ki se glasi: »Diese Welt ist der Wille zur Macht – und nichts außerdem! Und auch ihr selber seid dieser Wille zur Macht – und nichts außerdem!«
Ko pozorno preberemo konec tega aforizma, ki ga je po mojem mnenju Peter Gast upravičeno postavil na konec svoje, kakor to nekateri imenujejo, kompilacije pod imenom Wille zur Macht raz

ESEJ KOT ROMAN, ROMAN KOT ESEJ

Revija Apokalipsa
12.01.2022 12:45 (Jan 12, 2022)

Pričanje o eseju in romanu morda ni nič drugega kot pričanje o nečem podobnem. Že bežen vpogled v preteklost pokaže, da med teoretiki ni soglasja glede opredelitve in razlage teh dveh zvrsti. Splošno znano je, da ime esej izvira iz Michela de Montaigna, ki je zaslovel po istoimenski knjigi (knjigah) in na koncu zaključil, da je filozofsko neznanje ali docta ignorantia končni smisel vsakega intelektualnega raziskovanja.

Čeprav francoskega filozofa obravnavamo kot začetnika esejistike, je sam našel zametke esejističnega pisanja v delih starogrških in rimskih avtorjev. Številni naslovi iz evropske duhovne zakladnice se imenujejo eseji (Lockeov Esej o človeški inteligenci, Voltairejev Esej o naravi in duhu naroda, Popeov Esej o kritiki), vendar je v novejši evropski literaturi, zlasti z Mannom, Huxleyjem, Gideom in drugimi, esejistika postala eden od načinov strukturiranja romana. Kar je značilno za esej, je na svoj način prepoznavno tudi v romanu. Sprva je bil roman vezan na konkretne do

O IZVAJANJU BOLEČINE IN PRIČEVANJU TRPLJENJA

Revija Apokalipsa
07.01.2022 12:56 (Jan 07, 2022)

Nekaj uvodnih potez s krvjo[1]

Ta besedilo je organizirano v razdelke, ki jih lahko povzamemo s skupnim imenom uprizoritveni dostop do teorije in prakse trpljenja. Na koncu teksta se nahaja poetična koda, ki tematizira uprizoritev Sokratove smrti. Nobenega dvoma ni, da sem se odločila za čim širši pristop k izrazu »uprizoritev«, ki presega meje vpogleda v umetniško uprizoritev in opusti gledališko analizo ter se pogumno loti teme socialne standardizacije merila spektaklov in posledic tega za gledališko dejstvo. Problem (izvedbe trpljenja) tega eseja je v obsegu mojega avtorskega dela o uprizoritvi trpljenja, saj sem uporabila že skoraj vse žanrske možnosti pristopa k tej temi: izdala sem knjigo Koreografija trpljenja in besedilo te knjige več kot deset let izvajala na različnih svetovnih odrih, v mojem občinstvu pa ste lahko vedno – in brez izjeme – videli ljudi, ki jih nihče ni povabil. To ni bilo običajno literarno občinstvo. Ti nenavadni ljudj

MOČ POTREB

Revija Apokalipsa
13.09.2021 09:23 (Sep 13, 2021)

Potrebe dajejo edinstvenost
Znova: Človek je bitje pomanjkanja, oropan gotovosti zaradi izgube svojih instinktov. Toda ta izguba je obenem pogoj njegove svobode: medtem ko se zanj izgublja nevprašljivost tubiti , je odrešen vnaprejšnje določenosti in usmeritve, ki odreja usodo vsakega animaličnega bivanja. To, kar mu podarja »sposobnost za svobodo« (E. Fromm), je z ene strani »zavest o samem sebi« (E. Fromm), z druge strani pa so to njegove potrebe. Potrebe stopijo na mesto instinktov in vodijo človekova dejanja. Živa bitja, ki jih usmerja instinkt, sledijo nekemu programu, svoji naravi, pred katero ne ubežijo in se ne morejo povzdigniti nadnjo. Potrebe so v nasprotju s tem rezultat srečanj znotraj sveta; obliko prejemajo – kot se domneva – iz zgodovine izkušenj in pripetljajev. In same naj bi bile nasičene z zgodovino, zato bi lahko rekli, da se za človeka lastne izkušnje pretvorijo v potrebe. Velja pa tudi nasprotno – potrebe mu omogočijo, da pridobi nove izkušnje. Vendar s tem člove

DOLGA PRIKRAJŠANOST

Revija Apokalipsa
13.09.2021 09:19 (Sep 13, 2021)

Kako lahko človeške potrebe – hkrati s podobami osvoboditve ali potešitve – postanejo vzvod in orodje novih oblik družbene zasužnjenosti? Predavateljica na področju pedagoških ved Marianne Gronemeyer se je v delu Moč potreb (Die Macht der Bedürfnisse), prvič izšlem leta 2002, lotila obravnave perečega vprašanja o psihološki, politični in eksistencialni stvarnosti človeških bitij kot »gradivu« za razgradnjo pogojev njihovega lastnega uresničenja. S tem vprašanjem se je že v preteklosti ves čas ukvarjala kritična teorija. Dejanskost izkoriščanja potreb se je medtem kljub teoriji in v skladu z njo vse močneje zakoreninjala v jedru sodobnih človeških razmer.

Kritično-filozofska misel ni mogla odstraniti opne, ki ločuje idealno zavest od stvarnosti, vselej prežete zlasti z nezavednimi učinki v posamezniku in družbi. Kot dedinja razsvetljenskega izročila ta misel tiplje za lučjo, ki bi nam lahko razkrila dejstva, povezana z našo pogojenostjo v nikoli dovolj razjasnjenih okoliščinah. Skuša na

POŠASTNO IN MILINA TESNOBE

Revija Apokalipsa
07.07.2020 08:45 (Jul 07, 2020)

Letošnja Velika noč je bila zares nenavadna. Mineva en mesec, kar je pravkar na novo oblikovana slovenska vlada Janeza Janše v naši deželi uvedla izredne ukrepe zaradi pošasti, ki trenutno pustoši po Evropi in svetu, t. i. novem korona virusu (covid 19), svetovni pandemiji, ki je zaustavila celotno kolesje sveta. Vsa tesnoba časa je nastopila v vsej ostrini, iznenada izbila na plano, saj ti ukrepi zahtevajo pravcato osamitev, samokaranteno celotnega prebivalstva, zaprte so celo cerkve in gostilne, kar se sicer ne dogaja niti med najtežjimi vojaškimi spopadi.

Če se Marxov Komunistični manifest ob pomladi narodov začne z stavkom, da pošast hodi po Evropi in je to parafraza komunizma, pa se ob istem času Kierkegaardov Manifest posamičnika začne s stavkom, da je danes vse politika. Ta neznani in nepredvidljivi virus, ki ustrahuje ves svet, je zato toliko bolj nevaren, in postal je sovražnik številka ena celotne zemeljske krogle. Vladajoča politika številnih držav se je lotila najstrožjih u

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj