Življenje bi bilo lažje, če bi bili ljudje predvidljivi in preprosti, kot pravljični junaki. Ni važno, kdo je bogat in lep, šteje človečnost in dostopnost in vsi imamo radi ljudi pri katerih prostor kar zasije v svetlobi in toplini, ko vstopijo.

Vsi smo nekako edinstveni a vendar ne tako zelo, kot si predstavljamo. Večina se obnaša, kot Golem, človek iz gline, ki je v vsem ubogal svojega gospodarja.

Obstajajo različni presenetljivi značaji a tisto kar ljudi naredi zanimive, so njihove skrivnosti... a ne? Ljudem se zdijo zanimive, umirajo od radovednosti, veselo prikimavajo in želijo si izvedeti več in več... Škoda, ker se pri tem počutijo ogrožene in končno celo pozvane, da mavričnega človeka sodijo, obsodijo in pribijejo na križ... Vse kar je prav, a ne?

In tako se znajdeš v svetu brez čarovnij in smeha... svetu, kjer si vsak jemlje pravico, da se vmešava v namene drugih in v njegovo zasebnost.
POVEDAL SI NEKAJ O SEBI, ZDAJ PA POGLEJ, KAJ LAHKO IZ TVOJE PRIPOVEDI NAREDIMO MI ... To je naša pravica in dolžnost... vse se nas tiče in nič nam ne uide!
... in potem je tu še sarkastično posmehovanje - po domače zajebavanje, ko ti nekdo nalepi nalepko TI SI OVCA in misli da te lahko požre za malo malico.
Nemočno opazujem... izostrijo se čuti, prepih postane hladnejši in svetloba močnejša...Postanem občutljiva in ni več vprašanje ali naj ljubim ali sovražim... vprašanje je le, koga naj zradiram.