Veš, takrat...
ko želja v nama bo zaspala
in strast se umirila,
le takrat se bova razumela brez besed.

Takrat le misel lepa bo ostala,
primerna za ta svet.

...in morda nama bo žal besed,
drobtinic misli,
neizgovorjenih,
poteptanih, za vedno izgubljenih...
zavitih v molk tihega večera,
ko bližina je še srce imela.

Tišina... vedno ima svoj prav?