Ne, z besedo ne znam opisati bolečine razhajanj in lepote snidenj...

Skrivnostnih...

kot ples v vetru, ki zadrži zamaknjenost pogleda...

Vsak ostane sam v želji in iskanju za malo srca in malo duše, da preživel bi dan po tem,

ko pogled zre v nekaj, kar vidi le srce...

Pridi...

odletiva v bližajočo noč,

naj kapljice rose nama dajo moč...

Le kaj me je prignalo k tebi,

da si te želim zasuti z ljubeznijo,

zbrbljam vse skrivnosti

in te povlečem v nebo?

...ko črički igrajo nama v tišini

in tam daleč veter z vonjem vabi...

dokler me gledaš, lepota moja zate sije

v drhtenju rožnate meglice,

ko le dvojni bit srca se v pesem zlije...

za slovo.

.... in tam v daljavi

ob zvokih klavirja

obrača naju veter...

pogled se ujame v spirali.

Vabeče metulja krila plahutajo...

valovanje

z neba modrino ljubeče se prepleta..

dveh metuljev ples,

kot nežna pesem neizpeta....

Za slovo te ovijem v skrivnostne tančice...

rožnate, rumene, rdeče...

nemirne,

razigrane želje brez dotika.

Pomežik...

a privid se že izgublja...

oči hrepeneče, pa še kar v dalj strmijo...

... pridem po prstih... ko zvezdice te v sanje potopijo. ;)