Veš,

pogrešal me ne boš,

saj tisti sončni žarek,

ki prvi v oči te zbode...

to sem jaz.

Sem veter,

ki v krošnji šelesti

in klobuk odpihne

v prvo lužo,

sem tista nora melodija,

ki po glavi hodi,

da že bentiš

in sem tista

ki zvečer ovčice zmede

da pri štetju

ne zaspiš.

In spet boš rekel;

"Draga, kje moja je svoboda,

ko ti takšna si nadloga?"