Nekje v daljavi je obala...

razčlenjena je in razklana...

tam ljubimca, vedno sama,

zgodbi tej sta dušo dala.

Za  zaveso noči...

šepet morja se sliši...

nežno božajo oči...

Želje vroče se delijo,

pod prsti drhteče penijo se tla...

le z dihom

poljubljena,

se ježi koža...

gori...

čeprav dotika ni.

Se val

njegovih nog dotakne

in k njenim,

radostno zbeži...

skoraj se iztegne roka,

bližine nežne si želi...

kot prepletena v ljubezni,

duša z dušo... plameni.

Tako blizu...

tako daleč...sta si...

da zarosijo se oči.