Samo še tokrat,

bi rad,

v objemu tvojem se izgubil,

le še tokrat,

ti sladke ustnice bi pil.

Ne ljubiš me, to vem,

ti ljubiš ljubezen,

ki kaže se navzven.

A vendar priletim...

Ko nežnost tvoja

me zbudi,

vem da obstajaš,

v zvoku jutra, le ti.

---------------------------------

V zaspanem jutru,

se čmrlj potopi v cvet,

zaplete se v pajčevino,

kot prepleten sonet,

v sladkem mučenju,

zamirajoči glas,

spet zaživi...

v prastaro pesem odzveni...

V jutranji tišini, čmrlj nadaljuje svoj zveneči let...