"Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni."

Piše: Aljuš Pertinač*

Slovenci imamo en temeljni, korenit ali, če hočete, izvorni, nacionalni problem. Okej, problemov imamo seveda več, ta hip, če gledamo zgolj aktualni trenutek, je največji verjetno ta, da imamo na vseh treh najpomembnejših političnih funkcijah tako rekoč popolne politične začetnike, da ne rečemo totalne politične analfabete. Govorimo seveda, če gremo po ustavnem vrstnem redu, o predsednici republike, predsednici državnega zbora in predsedniku vlade. Saj, če to zapišemo na ta način, zgolj z nazivom funkcije, ki jo opravljajo, to že samo po sebi implicira neko določeno raven tolerance, če že ne spoštovanja.

No, sedaj pa primerjajte ta hipotetičen občutek z občutkom, ki vas preveva, ko zapišemo njihova lastna imena oziroma priimke: Nataša Pirc Musar, Urška Klakočar Zupančič in Robert Golob. Koliko tolerance, da ne rečemo spoštovanja vam je, roko na srce, še ostalo? Ravno o tem govorimo. Ampak naj vam ne bo preveč nerodno zaradi te

Piše: Aljuš Pertinač*

Po dveh letih, odkar je napovedal, da smo na začetku nečesa velikega, je Anže Logar še vedno na začetku. Nečesa velikega. Če mu seveda verjamemo na besedo, ker česa drugega od velikih besed Slovenija, odkar je napovedal, da smo na začetku nečesa velikega, od njega, ne politično ne kako drugače, doslej žal še ni imela.

Politikom je vsekakor težko verjeti na besedo. Vzemimo za primer premierja Roberta Goloba. Njemu na besedo ne verjame praktično nihče. Kako že gre tista, zimzelena? Besede, besede, besede … besede - laži. Besede so zanj pač poceni. Tako rekoč brez vrednosti. Resnično hitro pokvarljiva roba.

Golob enostavno blekne, kar mu tisti hip pride na misel. Reče, kar mu pač ustreza, oziroma tisto, kar potrebuje. Ko mu ne ustreza več oziroma ko tega ne potrebuje več, pa reče kaj drugega. Lahko tudi obratno od tega, kar je trdil prej. Saj je vseeno. Njemu je važno zgolj, da nekaj reče. Karkoli že. Ker samemu sebi verjame na besedo. On si z besedami pač lajša dušo.

"Zadnja avdicija, s katero novo 'depolitizirano' vodstvo RTV poziva novinarje, naj se pridružijo informativnemu programu državnega medija, se je končala klavrno. Po naših informacijah se ni prijavil niti en sam izkušen novinar iz drugih slovenskih medijev, prijavili pa so se nekateri politični aktivisti Levice z Radia Študent in Mladine." Tako poročajo na portalu Domovina.je in tehnično gledano imajo prav. A vse kaže, da na javnem zavodu RTV Slovenija, če govorimo o informativnem programu, povsem načrtno in organizirano nastaja neka nova vrsta oziroma generacija depolitiziranih novinarjev ali novinark, katerih prihajajoče "novinarstvo" temelji predvsem na brutalnem političnem aktivizmu, jugonostalgiji in rdeči zvezdi ter pouličnem verbalnem primitivizmu, vsaj pri enih pa očitno malo tudi na seksapilu.

Primer tovrstne navidezno nenavadne mešanice je širši javnosti doslej neznana novinarka Anja Karović Guzelj (AKG) ki se na družbenih omrežjih prezentira kot "Karovicka" in za katero je bo

Da gre na RTV Slovenija - in okoli nje - pri aktualnem čiščenju tako imenovanih "janšistov" predvsem za denar in obrambo privilegijev, ne pa toliko za ideologijo, nam dokazuje tudi najnovejša zgodovina te "javne hiše".

Lep tak primer je "anonimno" pisanje pod naslovom "Kaj vse se počne z javnim denarjem na RTV - je to sploh mogoče?", staro malo več kot desetletje, iz leta 2013. Šlo je sicer za tipično insajdersko pismo o dogajanjih znotraj informativnega programa TVS, katerega navedbe je kasneje - bolj ali manj - potrdil tudi nadzorni svet RTV, predlagali so tudi ukrepe, toda zgodilo, beri ukrepalo, se ni praktično nič. Zadeve so "zastarale", se kakor pozabile, psi so lajali, karavana pa je šla naprej.

In večina - takratnih - spornih ključnih akterjev* je na sceni še danes, seveda v drugačnih vlogah, eni so celo blazno napredovali, vključno z aktualnim predsednikom uprave RTV Zvezdanom Martičem, ki je takrat, na primer, kot mnogi drugi blestel z "minus urami":

- Ksenija Horvat, takrat še

"Domnevni predsednik vlade je v resnici, o čemer smo že pisali, politično gledano čisto navaden houdre. Tako govori, tako hodi, tako se oblači, predvsem pa tako politično deluje. Še neugnana in razmršena frizura, ki mu je na začetku dajala pridih borca, je sedaj bistveno manj potentna. Zdi se, da je naš golob kot Samson, ki je imel moč v laseh. No, Samsonu so, potem ko so ga v spanju ostrigli, lasje zrasli nazaj. Našemu golobu več kot očitno ne bodo nikoli več."

Piše: Aljuš Pertinač*

Evo. Dame in gospodje, tu smo. Na točki, s katere ni vrnitve. Vsaka naša vlada, še posebno pa instant vlade strank enodnevnic oziroma enovolilnic, ki jih praviloma vodijo novi obrazi - aktualno sicer reciklirani nov obraz, ki pa spričo okoliščin, epidemije in tega, da je nasledil Janševo vlado, vendar izpolnjuje pogoje - se tekom svojega mandata znajde na točki, ko je popolnoma in eksplicitno, torej de facto jasno, da iz nje oziroma od nje nič ne bo. Da, čeprav jim rok vladanja še ni potekel in bodo morda ž

Da se je med predsednikom vlade Robertom Golobom (Gibanje Svoboda) ter njegovim najožjim krogom in predsednico republike Natašo Pirc Musar oziroma Milanom Kučanom, saj NPM ne naredi nobenega večjega koraka brez - Kučana, vnela resna zakulisna vojna, pričajo ne samo različni bolje obveščeni viri, ampak tudi neposredne informacije, ki prihajajo iz Golobovega kabineta na Gregorčičevi in urada NPM na Erjavčevi ulici. To se sicer vleče že dlje časa, eskaliralo pa je po nedavni zaposlitvi Tatjane Bobnar v uradu NPM. Medtem ko slednja po Erjavčevi in drugje veselo razlaga, kaj vse je Golob počel in želel početi na policiji, Golobova zaupnica in generalna sekretarka GS Vesna Vuković grozi, da zaposlitev Bobnarjeve je pa (bila) kaplja čez rob, karkoli naj bi že to pomenilo.

Večinski mediji o vojni med Golobom in NPM (Kučanom) sicer - še - molčijo, čeprav hkrati pridno poročajo, kako se v sosednji Hrvaški med seboj tolčeta tamkajšnji predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković?!

Vse to