Po tem ko sta prva dva osnutek zakona o medijih letos že propadla, je zdaj na vidiku nov predlog. A si tudi ta podpore ne obeta.

"Ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar pozivamo k odstopu,"smo po prvem predlogu zakona o medijih junija letos lahko poskušali na komercialnih radijskih postajah. Takrat so se mnenja kresala predvsem glede višanja obveznih kvot slovenske glasbe in tega, katera glasba se vanje uvršča. Tudi drugi predlog je kmalu po predstavitvi pogorel, a kot kaže tudi tretji podpore ne bo doživel.

"Oni se ukvarjajo s stvarmi, kdaj se je nekatera skladba zavrtela, koliko so stari člani skupine... da bi se ukvarjali s pravimi stvarmi, kako urediti, da bo trg funkcioniral, pa ne," je tretji osnutek predloga komentiral Andrej Sraka, predsednik sindikalne konference glasbenikov, ki deluje znotraj sindikata Glosa. Sraka pravi, da bi si najprej želeli urediti področje kolektivnega upravljanja avtorskih pravic, ki jih zaenkrat večino upravljajo monopolne organizacije. 

"V vsakem trenutku poslušanja lahko sliši slovenska beseda"

Tokratni predlog, ki  ga je ministrica že vložila v proceduro, predvideva, da bo morala biti najmanj polovica glasbe iz obveznih kvot slovenske  - te ostajajo enake kot doslej - predvajana v času med 6. in 22. uro. Na ministrstvu pa ob tem dodajajo, da želijo s tem ukrepom zagotoviti, da se "v vsakem trenutku poslušanja lahko sliši slovenska beseda". 

Tako ministrstvo kot večina glasbenikov je že ob prvih dveh predlogih opozarjala, da so zdajšnje "slovenske noči" anomalija, ki jo je potrebno urediti, a je večina glasbenikov želela dvig kvot za predvajanje slovenske glasbe. V Sindikatu glasbenikov Slovenije so na primer zahtevali uzakonitev 51-odstotne kvote.

Na vidiku še ena evidenca

Namesto obveznega predvajanja glasbe glasbenikov mlajših od 25 let, ki so ga želeli uvesti v prejšnjem predlogu, pa je ministrstvo tokrat dodalo še določilo, da mora biti četrtina določene kvote glasba, ki je bila prvič predvajanja pred največ dvema letoma. Evidenco pa naj bi vodilo ministrstvo za kulturo in bo obveljala, ko bo v njej več kot 100 skladb.

"Jaz si ne predstavljam, kako bodo to izvedli. Sem pa prepričan, da je tam toliko brihtnih glav, da se bodo zagotovo še spomnili, da potrebujemo še kakšno novo službo, ki bo to spremljala oziroma urad," je nekoliko cinično na predloge pripomnil še Sraka, čeprav na ministrstvu sicer zagotavljajo, da za vodenje evidence ne bodo potrebovali dodatnih zaposlitev in naj bi jo vodili z obstoječimi kadri.

V smiselnost evidence dvomi tudi direktor mreže Infonet, ki združuje več radijskih postaj, Leo Oblak, ki pravi, da je glasbe mlajše od dveh let, ki ni narodno zabavna in sledi tujim trendom, malo."Načrt je uresničljiv, da če bodo slovenski glasbeni producenti proizvedli vsaj sto pesmi za vsako glasbeno zvrst upoštevajoč mednarodne produkcijske standarde."

Beri dalje...