Slovenija je odredila uničenje 18 ton srbskih kumar s previsoko vsebnostjo fungicida. Koliko sliv in breskev, obogatenih z nedovoljenim pesticidom, so pojedli slovenski potrošniki? Odpoklic rozin zaradi presežene vsebnosti ohratoksina A … smo lahko spremljali v zadnjih dneh. Sama sreča, da sistem deluje in da so bila odstopanja zaznana. Veliko od naštetega smo pojedli že več ton. Sprašujem se, koliko tega gre mimo nas. Se znajde v naših košaricah in nič hudega sluteč na naših krožnikih. Se zavedamo, kaj prihaja k nam?Sprašujem pa se tudi, ali nas bo to spodbudilo, da bomo naši lokalni hrani, ki jo pridela slovenski kmet, končno pripisali pravo vrednost? Srčno upam, da bomo sami sebi priznali, da s podporo domačemu kmetu podpremo tudi sebe.Ali bo to priznanje s pravimi kmetijskimi ukrepi in razvojno strategijo, stimulativnim davčnim okoljem, socialno varnostjo ter učinkovitim upravljanjem s tveganji, ureditvijo verige vrednosti preskrbe s hrano podala tudi država? Predsednica evropske komisije je odločno in na glas izrazila hvaležnost kmetom, se jim zahvalila, da nam dan za dnem zagotavljajo hrano. Poudarila pa tudi, da moramo delati skupaj s kmeti, da bi se lotili novih izzivov. To je edina pot za zagotovitev varnosti v preskrbi s hrano v prihodnje. Pa slovenski odločevalci?Morda pogledamo še kam drugam. Po sporočilu, da EU odpravlja omejitve uvoza ukrajinskega žita v pet držav članic, je madžarski kmetijski minister sporočil, da bo Madžarska svoje meje zaprla za 24 ukrajinskih proizvodov. Ukrep je namenjen zaščiti interesov madžarskih kmetov. Tudi poljski premier je povedal, da bodo podaljšali prepoved uvoza ukrajinskega žita, ker je to v interesu poljskega kmeta.Trgovinski tokovi so nujni. V vse smeri. Toda naj bodo vzpostavljeni transparentno. Na način, ki ne bo dovoljeval dvojnih standardov (niti v pridelavi niti v produktih). In vprašajmo se: Kaj pa je v interesu slovenskega kmeta? In kaj je v interesu slovenskega potrošnika? Ali bomo znali zaščititi svoje interese? Kdo jih bo zaščitil?Vse bolj se zavedam, da so stari ljudje imeli prav. Če ne bomo sami poskrbeli za sebe, kdo bo? Vsaj tako nakazujejo vsi tokovi, ki poskrbijo, da so njihovi »transformatorji« zaščiteni, odjemalci pa velikokrat prisiljeni sprejeti prejeto.Vsak izmed nas naj prevzame svojo odgovornost ter prispeva h kmetijstvu, ki nam bo omogočalo preskrbo s kakovostno hrano ter trajnostni razvoj kmetij in ohranitev našega čudovitega zelenega podeželja. Pripišimo lokalni hrani pravo vrednost. Kolumno pripravlja: ZSPM

Kot pri vsaki pomembni poti se tudi pot do znanja in uspeha začne z iskro radovednosti. V današnjem svetu, kjer prevladuje hitrost, se zavedamo, da je iskra zanimanja mladih za prašičerejo ključna za njen razcvet. V prizadevanju za tesno povezavo med rejci, mladimi in strokovnjaki na področju prašičereje smo se odločili, da nadaljujemo začeto delo in v okviru sejma AGRA na pobudo Biotehniške fakultete, Oddelka za zootehniko Enote za prašičerejo ponovno izvedli kviz o prašičereji. Ekipe so se pomerile v izbranih aktualnih temah o prašičereji.Letos so se kviza udeležile štiri ekipe, vsaka s po tremi člani. Imena ekip so odražala raznolikost in strast do prašičereje. Prvo ekipo so sestavljali »najmlajši«: Jana Strniša, Nik Udovič in Ivana Bavdek, dijaki kmetijske šole Grm Novo mesto, ki so svojo ekipo poimenovali GRM Team. Dolenjsko območje je znano tudi po krškopoljskih prašičih in prav z njimi je povezana ekipa Prekaste mladice v zasedbi Anje Kirar, Zale Brulc in Katarine Kuhar, mlade predstavnice KGZ Novo mesto. Mlade prašičerejke iz skupine Panvita so zastopale Melani Matjašič, Živa Mohorič in Tina Varga, ki so pod imenom Prašiči na raketi pokazale mnoga znanja iz prakse in teorije. Četrta ekipa, imenovana Naravna izbira, pa je resnično odražala svoje ime, saj sta se v njej združili študentki z Biotehniške fakultete, Ines Kuronja in Alja Petkovšek, s Sergejem Skazo. Kviz je spremljala strokovna komisija: mag. Sašo Sever, specialist za prašičerejo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, mag. Darja Prevalnik, selekcionistka v prašičereji s KGZ Ptuj, ter Suzana Krhlanko, raziskovalka na Biotehniški fakulteti. Irena Ule, prav tako z Biotehniške fakultete, pa je odlično vodila dogodek, da je bil še zanimivejši.Teoretično znanje in praktične naloge so odločale o končni uvrstitvi na letošnjem kvizu o prašičereji.Zbrane je pozdravil Janez Pirc, direktor KGZS, in poudaril izjemno pomembnost tega kviza za povezovanje mladih rejcev, ki bodo v prihodnosti prevzeli skrb za prašičerejo. Ob tem pa ni mogoče zanemariti pomena novih znanj ter spretnosti za učinkovito delo v prašičjih hlevih. Pirc je tekmovalce spodbudil, naj bodo prodorni in odločni pri svojem delu, saj so rejci tisti, ki dajejo glas živinoreji. Tekmovalce je nagovoril tudi Danilo Potokar, vodja sektorja za živinorejo na KGZS, in izpostavil ključno vlogo doslednega upoštevanja biovarnostnih ukrepov kot edini način, da zavarujemo naše prašiče pred APK in drugimi nalezljivimi boleznimi.Letošnji kviz je vsebinsko obsegal štiri različne teme iz prašičereje: selekcijska piramida, vzpostavitev učinkovitega proizvodnega ritma, vzreja in preizkus plemenskega podmladka ter kakovost mesa, maščobe in mesnih izdelkov. Izkazalo se je, da so ekipe dobro predelale gradivo za kviz in so se izkazale z odličnim znanjem. V prvem delu, ki je zajemal 12 vprašanj, so ekipe preizkusile osnovno znanje iz gradiva. Ekipe so se v prvem krogu odlično odrezale in kmalu je postalo jasno, da bo izjemno težko izbrati eno samo zmagovalno ekipo. Šele v drugem delu kviza, ki je vključeval nekoliko zahtevnejše naloge, v katerih so tekmovalci morali združiti izkušnje in znanje, je prišlo do prvih razlik med ekipami. V zadnjem krogu so tekmovalci naleteli na naloge, ki so temeljile na natančnosti in hitrosti. Tekmovalci so morali prikazati spretnosti, kot so dodelitev rejskih opravil v posamezne oddelke, sestavljanje merjasca pasme pietren ter prepoznavanje izdelkov iz prašičjega mesa. Po seštevku točk iz vseh krogov je prvo mesto dosegla ekipa Prekaste mladice. Člani drugouvrščene ekipe GRM team so premagali ekipo Prašiči na raketi za pičle pol točke. Na četrtem mestu je ekipa Naravna izbira zaostajala le za dve točki. Na koncu prireditve je tekmovalce nagovorila prof. dr. Tatjana Pirman, prodekanja Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, in jim čestitala za odličen uspeh na tekmovanju.Zmagala je ekipa Prekaste mladice.Za tekmovalce so sponzorji prispevali raznovrstne izdelke, ki bodo v pomoč pri delu na domačih kmetijah. V imenu sodelavk Enote za prašičerejo se želimo zahvaliti soorganizatorjem, tekmovalcem, vsem udeležencem in sponzorjem. Prihodnost nosi v sebi izzive, vendar smo trdno prepričani, da bomo z znanjem, sodelovanjem ter predanostjo tej edinstveni panogi kos. Vabljeni, da tudi v prihodnje sodelujete pri dejavnostih ter dogodkih, ki bodo nadalje spodbujali rast in razvoj prašičereje pri nas.Pripravili: Suzana Krhlanko, Anita Ule, Sanja Bogićević, Milena Kovač, Špela Malovrh Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Enota za prašičerejo

Pomembno poslanstvo društev podeželskih žena in deklet je tudi povezovanje in tkanje prijateljskih vezi s stanovskimi kolegicami, kar negujejo članice znotraj društva in tudi širše. Marsikje so regijska srečanja postala že tradicionalna, izjemna nista niti Koroška in Savinjska regija.Letošnje srečanje kmetic koroško-savinjske regije je bilo že deveto, gostiteljice pa so bilečlanice Društva podeželskih žena Šaleške doline, ki so prireditev združile s praznovanjem 20-letnice delovanja društva. Sonja Kuhar, predsednica društva, je skupaj z marljivimi članicami pripravila razgiban celodnevni program, ki je na čudovit pozno poletni dan zares popestril dan več kot 400 udeleženkam srečanja. Te so se zbrale že dopoldan pri sveti maši v cerkvi sv. Martina v Velenju, ki jo je daroval župnik Janko Rezar, nato pa so z druženjem nadaljevale na prireditvenem prostoru Vista ob Velenjskem jezeru.Ob misli na to, kako močno so poplave zaznamovale obe področji, je bilo srečanje pravi obliž na rane, ki se še dolgo ne bodo povsem zacelile. »V teh težkih trenutkih rabimo druga drugo. Lepo je vedeti, da nismo same. Zato nam ni bilo težko iti od doma, ker vemo, da se bomo vrnile s prijetnimi vtisi, novimi poznanstvi in povrnjenimi močmi za delo,« nam je povedala ena od udeleženk s Koroške. Na tiste, ki jih je narava prizadela, so mislile tudi prirediteljice, ki so zanje zbirale prostovoljne prispevke. »Srečanja, izmenjave izkušenj in podpora tistim, ki so jih prizadele ujme, so osrednja nit srečanja. Ljubezen do narave, živali in kmečkega življenja pa je tisto, kar nas povezuje in druži,« je poudarila Kuharjeva.Na kratko je predsednica predstavila društvo, ki ga vodi: »Društvo podeželskih žena Šaleške doline šteje 130 članic, povezuje nas predvsem ljubezen do kmetije in kmečkega dela. Tako kot vsa stanovska društva kmetic se tudi me rade izobražujemo, družimo, organiziramo veliko delavnic, hodimo na izlete in strokovne ekskurzije, privoščimo si tudi dan za zdravje. V sklopu društva delujeta dramska skupina in pevski zbor, ki sta se vam predstavila. Medsebojna pomoč, prijateljstvo, druženje in pogovori so vrline našega plemenitega poslanstva – poslanstva kmečke žene in kmečke matere. Zato vzemimo naše delo in življenje kot poslanstvo. Lažje bomo prebrodile vse ovire, ki nam pridejo na pot.«Kako pomembna opora in steber so kmečke ženske, ki v družino in družbo prinašajo ljubezen, toplino in prave vrednote, ter pomen druženja in povezovanja so poudarili tudi vsi ugledni gostje, ki so zbrane nagovorili z odra: podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević, župana sosednjih občin: Janko Kopušar iz Občine Šmartno ob Paki ter Boris Goličnik iz Šoštanja. Gostiteljice so medse povabila tudi predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča, ki ni skoparil s pohvalami za neprecenljivo delo, ki ga opravljajo kmetice in stanovska društva. »Kako tesne in močne vezi so med nami, pa se je pokazalo pri poplavah. Mreža od srca do srca je še vedno najmočnejša od vseh,« je povzel Florjančič. Z njim se je strinjala tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je društvu podelila priznanje ZKS ob dvajsetletnici uspešnega delovanja društva. Kako pomemben in močan člen KZ Šaleška dolina so kmečke ženske, pa je izpostavil njen direktor Ivan Drev.Nato so se na šaljiv način predstavila vsa društva. Prirediteljice so se spomnile spretnostne igre, ki je leta 2014 njihovi kandidatki Darji Miklavžina prinesla naziv mlade kmetice leta, ki ga podeljuje Kmečki glas. To je lovljenje ribic, pri kateri so se preizkusile tudi predsednice ali predstavnice prisotnih društev. Pred koncem uradnega dela srečanja se je Kuharjeva zahvalila še vsem tistim, ki so sooblikovali prireditev: Društvu podeželske mladine Šaleška dolina za pevski nastop in pomoč pri strežbi, vsem članicam društva in tistim, ki so pripravile spominke in darila za goste, humoristkam za skeč, ki je nasmejal prav vse zbrane, društveni pevski skupini ter učencem OŠ Šmartno ob Paki in folklorni skupini Koleda za prisrčne nastope. Posebno zahvalo je namenila tudi gostom, ki so s svojo prisotnostjo pokazali, da jim je mar za naše podeželje.

Na vrhu držav z največjim deležem mladih kmetov v Evropski uniji je že več let Avstrija. Dvanajst odstotkov gospodarjev kmetij v tej alpski državi je mlajših od 35 let, kar je močno nad evropskim povprečjem. Poleg Avstrije izstopata še Poljska in Slovaška. Slovenija je pri »pomlajevanju« manj uspešna: s komaj štirimi odstotki mladih gospodarjev kmetij že desetletje ostajamo na koncu omenjene lestvice, čeprav smo od leta 2007 za pospešitev medgeneracijskega prenosa kmetij 3000 mladim prevzemnikom namenili dobrih 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev v okviru dveh ukrepov drugega stebra Programa razvoja podeželja. Ker Evropska komisija meni, da lahko majhen odstotek mladih kmetov ogrozi konkurenčnost evropskega kmetijstva in s tem našo prehransko varnost, je finančna injekcija za mlade prevzemnike tudi prednostna naloga Skupne kmetijske politike do leta 2027. Slovenija je za petletno obdobje odmerila 66 milijonov evrov, ki jih bodo mladim kmetom razdelili na petih javnih razpisih.Generacijska pomladitev še zdaleč ne pomeni le znižanja povprečne starosti kmetov v naši državi in Evropski uniji, temveč daje predvsem novi generaciji možnost, da v celoti vpelje svoje znanje in nove tehnologije, s tem pa krepi trajnostno kmetovanje ter stabilno in konkurenčno pridelovanje hrane, kar je v obdobju nenehnih tržnih in tehnoloških sprememb nujno. Dejstvo je, da je poleg neugodne starostne strukture neugodna tudi izobrazba sedanjih gospodarjev – več kot 60 % jih ima le delovne izkušnje. Predaje kmetij pa seveda ni mogoče pospešiti le s finančno podporo. Ta znaša največ 52.800 evrov za prevzemnika in 10.800 evrov za prenosnika, ki skupaj s kmetijo predaja tudi svoje strokovno znanje in izkušnje. Denarna podpora je le korak, ki pospeši prenos kmetije med generacijami, nikakor pa ni odločilen.Prevzem kmetije je pravno morda res preprost, v resnici pa je to zapletena in čustvena prelomnica za vso družino, saj se hkrati s prenosom kmetije spremenijo tudi razmerja moči med njenimi člani. To pa seveda vpliva na odnose v družini. Prenosniki so včasih desetletja svoje potrebe podrejali kmetiji, zato je že misel na to, da ostanejo brez nje, zanje nepredstavljiva.V tujini so družini v pomoč in podporo mediatorji, ki pomagajo razjasniti želje vseh članov družine in tako postaviti temelje za uspešno predajo kmetije. Pomembno je, poudarjajo, da »igrajo z odprtimi kartami«, saj le tako lahko najdejo rešitev, ki je sporazumna in sprejemljiva za vse člane družine.Nikakor ne bi smeli podcenjevati dveh preprostih stvari: to sta pravi čas in iskren pogovor. Meni luč, tebi ključ vsekakor ni prava pot za uspešen in nepretrgan razvoj družinske kmetije, saj z leti pri mladih popuščata volja in vnema za delo. Zato se predaja kmetije v resnici začne že zelo zgodaj v otroštvu s postopnim učenjem veščin kmetovanja in sčasoma tudi tako, da starši upoštevajo mnenje prihodnjega naslednika pri sprejemanju odločitev, pomembnih za nadaljnji razvoj kmetije. S tem nevidno, postopoma in nepretrgoma poteka vzgoja naslednika ter se ustvarja zaupanje med prenosnikom in prevzemnikom vse od prvih skupnih korakov po kmetiji. Med njima se nevidno gradi zaupanje in spoštovanje, da bosta tudi po podpisu pri notarju natanko vedela, kakšno vlogo ima kateri.

»Ta zakon ni uperjen proti kmetom, ampak treba jih je nadzorovati.« Tako nekako sem razumel razpravo tistih, ki še vedno menijo, da rabimo super nadzornike oziroma tečajnike za nadzor kmetov, ki vzrejajo rejne živali.Ker sem še precej zagnan in rad spremljam tudi politično dogajanje, sem si s precejšnjim zanimanjem ogledal sejo, na kateri so obravnavali novelo zakona o zaščiti živali. Kot bi se film ponavljal. Užaljeni zagovorniki vztrajajo, spreminjajo imena tečajnikov v nadzornike, na vsak način pa želijo dati zakonsko podlago za možnost nadzora tistim, ki so prepričani, da vedo vse. Si predstavljate, da bi tak nadzor imeli tudi drugi »strokovnjaki«. Sam si ga ne in verjetno si ga tudi drugi ne. Ker pa gre za nadzor kmeta … tu pa postaja dovoljeno vse.Ker imam živinorejsko kmetijo, bom verjetno ob obisku veterinarskega inšpektorja zraven dobil še obisk novega »strokovnjaka«, ki bo nadziral veterinarja in seveda tudi mene. Sprašujem se, kaj se bo zgodilo, če ne bo zadovoljen, kljub temu, da bo veterinarski inšpektor ugotovil, da z živalmi ravnam strokovno in primerno? Verjetno sledijo novi obiski in ne predstavljam si koga vse. Po eni strani je vse skupaj smešno, po drugi strani pa to postaja za kmete izredno velik pritisk.Ampak mlin politike, ki ima premoč, melje kljub temu, da pravni strokovnjaki poudarjajo, da zakon ni primeren. Kljub pravni neskladnosti gre zakon naprej. Ali res takrat, ko imaš premoč, ne rabiš nikogar poslušati in priznati, da karkoli počneš narobe? Očitno ne in smer, v katero gredo, se kmetom ne piše dobro, predvsem v smislu nadzora. Ob tem sem prepričan, da bo že zaradi tega marsikdo raje opustil rejo živali. Kako priročno, da za doseganje svojih ciljev uporabiš sistem ustrahovanja. Mar niso takšne tehnike že preživete?Da je potrebno še nadaljnje prepričevanje ljudi, da je kmete treba nadzorovati, pa poskrbijo še mediji, ko hitro pripravijo pogovor z enim od zagovornikov takšnega zakona, ki pa je očitno sovražno naperjen proti kmetu. Po tem pogovoru sem še dosti bolj prepričan, da gre za napad na kmeta. Res postajamo družba, kjer so potrebe po delitvah velike. Seveda se kmeta daje v nek položaj, da dobi priimek mučitelja, onesnaževalca, in še se bo našlo.Kaj mi sploh ostane kot rejcu, da lahko storim? Reja živali je za mene ključna in dobrobit živali k temu še kako pritiče, kajti od dobrega počutja živali je odvisen tudi moj obstoj. Verjamem v veterinarsko in živinorejsko stroko, prav tako še vedno verjamem v tiste, ki skušajo tem avanturistom dopovedati, da tudi ob podpori političnega mlina ni prav in prav tako ni dobro, da na tak način dosegajo svoje cilje. Upam in verjamem, da jim bo uspelo z argumenti, kajti sedaj jim uspeva predvsem z užaljenostjo.Dobrobit živali ne sme biti izrabljena, zato je prav, da za to področje poskrbijo tisti, ki so za to poklicani. Samooklicani strokovnjaki to zagotovo niso. Pa brez zamere, počnejo nekaj dobrih stvari, vendar pa njihova usmerjenost proti kmetu začne preraščati vse meje. To je seveda moje skromno mnenje, vendar me ob tem upravičeno postaja strah.Kolumno pripravlja: ZSPM

Zveza slovenske podeželske mladine je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 25. avgusta 2023 naslovila poziv za podaljšanje Javnega razpisa za intervencijo podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov (IRP24) iz naslova Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) za leto 2023. Ministrstvo pobude ni sprejelo, saj razpisani rok za oddajo vloge ostaja nespremenjen.Zveza slovenske podeželske mladine je pobudo izpostavila že na zadnji seji Sveta za kmetijstvo, v pisni pobudi pa predlagala podaljšanje roka za oddajo vloge na Javni razpis za intervencijo podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov (IRP24) iz 21. septembra 2023 na 24. oktober 2023. Na ZSPM namreč menijo, da je sedanji rok za oddajo vloge občutno prekratek, da bi potencialni upravičenci lahko izpolnili vse obveznosti, ki so potrebne ob prevzemu kmetije in pri oddaji vloge na javni razpis. »Ne le zaradi zasičenosti z delom na kmetijah, temveč tudi zaradi odsotnosti v institucijah, ki so potrebne v tem procesu, zaradi upoštevanja rokov pravnomočnosti ter marsikje tudi odpravljanja posledic po letošnjih uničujočih ujmah,« so svoj predlog utemeljili na ZSPM.Ker je bil javni razpis IRP24 objavljen šele 18. avgusta 2023, Uredba o izvajanju intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 pa v Uradnem listu RS šele 10. avgusta 2023, menijo, da je to prekratek rok za preučitev in izpolnitev razpisnih pogojev.NOVI POGOJI ZA DRUGI JAVNI RAZPIS»Prosimo pa tudi, da se pri vseh predstavitvah razpisa in ostalih objavah ter člankih opozori, da bodo pogoji pri naslednjem razpisu spremenjeni, da bodo vsi potencialni vlagatelji transparentno informirani o tem. Le tako bodo znali presoditi, kdaj je zanje najbolj ustrezen čas za prijavo na razpis,« opozarjajo pri ZSPM.