Vreme Naročite se
Kdo so kandidatke za mlado kmetico leta?
Letošnja prireditev je že druga, ki jo prirejamo skupaj z Društvom podeželskih žena Gornja Radgona in Občino Gornja Radgona. Vsi se že nestrpno veselimo srečanja z letošnjimi kandidatkami, ki bo 23. avgusta na AGRI v Gornji Radgoni.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 9. Avgust 2022 ob 07:18

Odpri galerijo

Manj kot dva tedna nas ločita od najodmevnejše prireditve Kmečkega glasa – izbora mlade kmetice leta. Po devetih letih vas spet vabimo v Gornjo Radgono, saj je tu doma zadnja nosilka tega laskavega naziva Brigita Petek. Naša navada namreč je, da mlada kmetica leta preda naziv svoji naslednici v domačem kraju oz. občini.

Letošnja prireditev je že druga, ki jo prirejamo skupaj z Društvom podeželskih žena Gornja Radgona in Občino Gornja Radgona. Vsi se že nestrpno veselimo srečanja z letošnjimi kandidatkami, ki bodo preživele prijetno dopoldne z razgibanim programom, nato pa se skupaj podale proti pomurskemu sejmišču. Tam se jim lahko pridružite tudi vi in jih opogumljate med tekmovanjem, ki bo napeto od začetka do konca. Začeli bomo s teoretičnim preskusom znanja o treh kmetijskih vsebinah, za tri finalistke pa smo pripravili še tri igre, pri katerih bodo morale pokazati, kako spretne in iznajdljive so. Znanje in ročne spretnosti so enako pomembne pri uspešnem delu na kmetiji, oboje pa bo odločalo o letošnji zmagovalki.

Prisrčno vas vabimo na prizorišče pred poslovno stavbo Pomurskega sejma (tik pri glavnem vhodu) v torek, 23. avgusta, ob 16. uri, da spremljate napet boj med njimi in jih seveda tudi glasno opogumljate.

Vse kandidatke smo obiskali, jih malce bolje spoznali in povprašali o njihovih kmetijah, delu na kmetiji, načrtih ter pričakovanjih na tekmovanju. Njihove podrobne opise si lahko preberete v nadaljevanju.

Urška Kolman Bauman, Trate, Zgornja Velka
Društvo kmetic občine Šentilj
Velikost kmetije: 15 hektarjev kmetijskih površin in gozdov
Usmeritev kmetije: govedoreja in prašičereja

Na kmetiji obdelujejo 15 hektarjev travnikov in njiv, nekaj je gozda. V hlevu je 20 goved. Imajo nekaj krav dojilj, ki jih molzejo in napajajo teličke. Vso živino vzredijo doma do dveh let starosti in jo prodajo v zakol najboljšemu ponudniku. V hlevu je tudi do deset prašičev, del jih je za prodajo, ostalo je za domačo predelavo v suhomesne izdelke. Na kmetiji živijo Urška z možem Robertom in sinom Florijanom, velik del opravil pa opravita Robertova starša Edvard in Hermina.

Urška je aktivna članica Društva kmetic občine Šentilj, ki niso dolgo izbirale primerne kandidatke za naš veliki izbor mlade kmetice leta. Najmlajša članica društva je dejavna na številnih področjih. Kot inženirka varstva okolja in komunale je zaposlena na komunalnem podjetju v Lenartu, ob popoldnevih pa je predana sinu Florijanu, možu Robertu ter delu v gospodinjstvu in na kmetiji. Seveda se najde čas tudi za druga opravila, čeprav ji našteto vzame velik del dnevnega časa. Rada peče domače dobrote, kot so pecivo, biskviti, torte in drugi kolači. Ne le za domačo mizo, ampak tudi za številne prireditve, kamor jih kot društvo povabijo k soudeležbi.

Ko smo mislili, da je to več kot preveč dnevnih opravil za našo kandidatko, pa nam še zaupa: »Aja, pa sestro Alenko Kolman spremljam na odru pri animacijah in predstavah za otroke.« Nastope v okviru Glasbene dežele izvajata skupaj na odru za najmlajše in jih združujeta tudi z organizacijo in vodenjem raznih prireditev (rojstni dnevi trgovskih centrov, obletnice in zaključki vrtcev ter šol, festivali, veseli december, pustno rajanje …). Med predstavo zapojejo številne ljudske pesmi in na ta način pomagata ohranjati ustno izročilo. Urška izredno uživa pri delu z najmlajšimi, delo ji je v veselje in ponos.

Pa se vrnimo h kmetiji. Po svojih močeh z možem Robertom pomagata staršem v hlevu. Dela obsegajo od napajanja telet s kravjim mlekom, nekoliko bolj odrasle živali pa že dobijo seno, silažo in močno krmo. Na kmetiji se trudijo obdelati vse kmetijske površine, to je njihov cilj tudi v prihodnje, ne mislijo pa se širiti. Obstoječa reja je zaenkrat več kot dovolj, še posebej, ker vemo, da trenutno v kmetijstvu niso najbolj optimistične razmere predvsem zaradi visokih stroškov repromateriala. A dobra volja je kljub temu ves čas doma na kmetiji Bauman.

Kljub temu jih številni obiščejo in kupijo pri njih domače pridelke. Naj si bo to zelenjava, domača jajčka ali kaj drugega. Vedno več je takšnih, ki prisegajo na domačo rejo in so nezaupljivi do tistega, kar najdejo na trgovskih policah. Seveda je velika razlika v okusu in kakovosti med izdelkom, ki prepotuje številne kilometre, da se znajde na krožniku, in izdelkom, ki je nabran ali odtrgan le kakšno uro prej, še dodaja Urška Kolman Bauman.
Kristijan Hrastar

Karmen Čarman, Dolenje Radulje, Bučka
Društvo podeželskih žensk Bučka, Društvo podeželskih žena Gabrovka
Velikost kmetije: 2 hektarja
Usmeritev kmetije: samooskrbna kmetija, muzejstvo in turizem

Karmen in Tomaž Čarman sta pred štirimi leti kupila majhno kmetijo z opuščenim Vajsovim mlinom in žago venecijanko in se odločila, da bosta Vajsovo domačijo, ki je v celoti pod kulturnim spomeniškim varstvom, ponovno oživila ter tako ohranila snovno dediščino prednikov.

V štirih letih sta naredila veliko stvari, s katerimi kmetijo razvijajo in dopolnjujejo, a idej in sanj za nadaljnji razvoj je še zelo veliko. Obnovljeno je mlinsko kolo in, če bo vse po sreči, bodo konec poletja ponudila obiskovalcem nepozaben dogodek v mlinu, ki bo predstavljal mlinarstvo od kamene dobe do mletja zrnja z električnim mlinom. »Pred kratkim smo pridobili kamniti možnar in lesene ročne stope. Z možem pa že snujeva predelavo manjšega mlina v žmrlje – predhodnika mlina na vodni pogon,« pove Karmen. Že sedaj k njim pogosto zaidejo obiskovalci, tudi šolski otroci in skupine, ki se podajo po znani in označeni Mlinarjevi poti, na kateri je tudi Vajsova domačija. Karmen razmišlja tudi o ureditvi kurišča na prostem, kjer bi si obiskovalci po predstavitvi mlinarstva spekli kruh. V zgornjih prostorih mlina pa bo urejena bogata zbirka že zbranega mlinarskega orodja in različnih posod ter predmetov.
Vsi, ki se na Mlinarjevi poti ustavijo na Vajsovem več kot 500 let starem mlinu, lahko iz mlinarjevega žaklja kupijo ajdovo moko ali zdrob in pirino polnozrnato moko, ki jo sproti meljejo na mlinskih kamnih. Karmen je letos zasadila tudi koruzo trdinko, ki bo začetek pridelave koruze za mlevske izdelke, tako moko kot zdrob. Upa, da bo zraslo dovolj koruze, ki jo bodo imeli za seme v prihodnjem letu, ko bosta s Tomažem poskušala v bližini najeti dodatno kmetijsko zemljišče.

Sicer je Karmen profesorica matematike in poučuje na gimnaziji v Novem mestu, a je zelo vešča v kuhanju in peki, ima pa tudi izrazito likovno žilico in pravcato bogastvo kreativnih idej na različnih področjih. Iz moke peče domač pirin kruh, piškote, potice, vrsto drugih pekovskih izdelkov, kuha marmelade iz domačega sadja, izdeluje različne testenine, ki jih že sedaj ponuja obiskovalcem ali občasno na priložnostnih tržnicah. Njena strast so potice in preizkusila se je v peki potic z najrazličnejšimi nadevi, tudi korenčkovim, in zložene potice s koprivnim nadevom. S svojimi dobrotami je že večkrat sodelovala na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, za kar jo je navdušila mama. Letos je na omenjeni prireditvi prejela zlato priznanje za orehovo potico, pred leti tudi znak kakovosti za medenjake. Na bučenski šarkeljadi, kjer si brusi tudi svoj jezik s povezovanjem prireditve, pa se preizkuša v pripravi tradicionalnega kvašenega šarklja.

Svoj likovni talent uporablja pri krašenju steklenih, keramičnih in kovinskih posod s slovenskim okrasjem. Karmen izdeluje tudi vezene vizitke, je lokalna turistična vodnica v občinah Litija in Šmartno pri Litiji (kar jo še vedno povezuje z njenim rojstnim krajem Gabrovko pri Litiji), letos je opravila tudi izpit za lokalno turistično vodnico po Dolenjski.

Na kmetiji imajo koze, trenutno tri odrasle, plemenjaka in nekaj mladih živali, ki popasejo travniške površine okrog hiše in še nekaj mejic v vasi. Ves čas imajo kokoši, do 20, tako da jajc pri hiši ne manjka. Pred časom sta najela skoraj polhektarski, osem let star nasad aronije, ki je v polni rodnosti, in letos pričakujeta dobro letino. S tem bosta razširila paleto domačih izdelkov še s sokom in marmelado iz aronije. Karmen razmišlja tudi o kakšnem novem izdelku iz sadja, kot je na primer čokolada s posušenimi jagodami aronije, ki so jo v družini že preizkusili in so bili predvsem otroci navdušeni nad njo. Tudi ob domačiji je nekaj grmov aronije, ki so jih zasadili pred tremi leti in že dajejo prve sadeže. Ob bogatem vrtu najrazličnejših vrtnin za hišo, kjer imajo svoje predvsem cvetlične gredice tudi otroci, in zeliščnem vrtu pred hišo, ki bo postal vzorčni vrt bogatih zelišč in dišavnic, se Karmen veliko preizkuša v pridelavi in predelavi, najprej za lastno porabo in če jim je všeč, ponudijo to tudi obiskovalcem kmetije. Kot zeliščarka nabira številna zelišča v naravi, s katerimi popestri vsakodnevne jedi in pijače, na vrtu pa se najde tudi kakšna rastlina, ki je dandanes ni v vsakem vrtu. Med drugim je letos zasadila nekaj soje z namenom, da si pripravi sojino kavo, ki bi jo morebiti v prihodnje ponudila tudi svojim gostom.
Dragica Heric

Manja Kavnik, Završe pri Mislinji
Društvo podeželskih žena Šaleška dolina
Velikost kmetije: 21 hektarjev
Usmeritev kmetije: Reja krav dojilj cikaste pasme

Manja Kavnik je simpatična 24-letnica, na katero so članice Društva podeželskih žena Šaleška Dolina zelo ponosne. Je aktivna članica in odlična harmonikarica, ki ta inštrument igra že dve desetletji in s svojo glasbo popestri marsikateri dogodek. Ker je Manja precej neposredna, iskriva in zabavna, članice društva menijo, da je prava kandidatka za letošnji izbor mlade kmetice leta. Živi na kmetiji svojega partnerja Davida, s katerim sta v vezi že dobri dve leti, trenutno pa zaključujeta gradnjo nove stanovanjske hiše oz. se ukvarjata z zaključnimi gradbenimi deli. Vanjo se namreč nameravata preseliti še letos. David dela v premogovniku Velenje, kjer opravlja službo jamomerca, Manja pa je eno leto zaposlena v socialnem podjetju, ki zagotavlja osebno asistenco. Oskrbuje Davidovo teto ter starejšega gospoda v Velenju, saj potrebujeta pomoč pri vsakodnevnih opravilih, ki jih sama ne moreta izvajati.


Ker sta Manja in David zaposlena in imata manj časa za kmetovanje, redita krave dojilje slovenske avtohtone pasme – cike ter nekaj prašičev pitancev, prav tako avtohtone krškopoljske pasme. Manja prihaja z večje kmetije, kjer redijo krave molznice, zato je vajena vseh kmečkih opravil, tudi vožnje traktorja, ki ga obvlada že od svojih rosnih enajstih let. Meso prašičev predelata v salame in druge suhomesnate izdelke, po katerih je vedno večje povpraševanje. Krave dojilje imata med sezono na paši, med njimi pa se pase tudi starejša krava lisaste pasme, ki je telila že 17 telet. Skupaj imata 21 glav živine, med njimi je 10 krav in plemenski bik cikaste pasme. Kmetija je velika 21 hektarjev, od tega je 14,5 hektarja gozda in 6,5 hektarja obdelovalnih površin. Teleta so pri kravah pol leta, potem jih prodata, kakšnega pa za meso vzredita doma.

Manja je v Velenju zaključila srednjo okoljevarstveno šolo. V tej smeri je nadaljevala študij in ga letos uspešno zaključila z diplomo ter postala diplomirana ekotehnologinja. »Vedno sem si želela postati veterinarka, zanimal me je tudi študij živinoreje, vendar teh želja zaradi svojih alergij nisem mogla doseči. Alergična sem namreč na živalsko dlako, cvetni prah, pršice oz. skorajda na vse,« prizna. Ker je astmatik, mora previdno rokovati s senom, da se ne praši preveč, sicer se ji lahko pojavijo zdravstvene težave.

Manja ne skriva navdušenja nad kmetijstvom, traktorji in motorji. Kot nam zaupa, so ji pri srcu kros motorji in obuja spomine na svoj 125-kubični kros motor, s katerim se je včasih vozila v srednjo šolo. »Zdaj že nekaj časa nisem vozila in lahko rečem, da vožnjo na terenu precej pogrešam.« Glede na to, da se je že kot majhno dekle raje igrala s tovornjaki v pesku kot pa z barbikami, nas to niti ni presenetilo.

Kljub obilici dela doma z Davidom – predvsem v času košnje – pomagata tudi na kmetiji njenih staršev, ki jo bo prevzel Manjin brat. »Midva pomagava njim, oni pa nama, zato si lahko privoščiva tudi dopust,« pove. Manja je vsekakor zelo komunikativno in zgovorno dekle, ki se odlično znajde v družbi. Na izboru se bo pustila presenetiti, pričakuje pa zabaven dan in nova poznanstva.
Klara Lovenjak

Tina Levart, Sveti Jernej, Loče
Društvo kmetic Zarja
Velikost kmetije: 28 hektarjev kmetijskih površin in gozdov
Usmeritev kmetije: govedoreja, mlečna prireja

Na kmetiji Korošec Šejaki obdelujejo 28 hektarjev kmetijskih površin, od tega je sedem hektarjev gozda. Glavna dejavnost na kmetiji je mlečna prireja, stalež živali se giblje okrog 45, od tega je 25 krav molznic. Krave so v privezu, zato je tudi molža temu prilagojena. Hkrati lahko molzejo štiri krave, mleko se steka po mlekovodu v cisterno. Poleg prireje mleka iz lastnega gozda pripravljajo tudi drva za prodajo.

Ravno prve dni po desetdnevnem dopustu smo obiskali Tino Levart. »To si lahko privoščimo, saj nas moja starša nadomestita v hlevu pri krmljenju in molži. Radi gremo na morje, da se lahko spočijemo in preživimo dneve z otrokoma. Obožujeta plaže in morsko vodo, pa tudi nama ugaja, da malo presekava dnevno rutino.«

Dela na kmetiji je veliko in oba, tako Tina kot mož Miha, sta zaposlena na kmetiji. Kot smo že zapisali, se ukvarjajo s prirejo mleka, na mesec ga oddajo okrog 13 tisoč litrov prek kmetijske zadruge Slovenske Konjice v Mlekarno Celeia. Dan je pester; zjutraj je treba v hlev, pomolsti krave, sledijo gospodinjska dela v hiši, opravila so na njivi, travnikih, ob spravilu krme. Tudi v traktorju najdemo Tino ob delovnih konicah. Leta 2017 je Tina kandidirala na razpisu za mlado prevzemnico kmetije in bila je uspešna. S sredstvi so si uredili dvorišče in naredili gnojno jamo.

Pa vendar si je treba čas vzeti tudi za druge aktivnosti. Z mamo sta članici Društva kmetic Zarja, ki sodeluje na različnih prireditvah. Ena bližnjih bo tekmovanje v kuhanju pohorskega lonca na Rogli, kjer društvo sodeluje že številna leta in je tudi uspešno. Članice so bile že prve in druge na tekmovanju. In kakšne so sestavine za zmagovalni kotel? »Potrebujemo tri vrste mesa. Najbolje, da vzamemo bočnik govedine, kos prašičjega stegna in kos piščančjih prsi. Potrebujemo tudi čebulo, prekajeno slanino, korenje, jušno osnovo, začimbe, kot sta majaron in timijan. Za dober okus poskrbijo narezane gobice, dodamo pa tudi krompir, kašo in ričet.«

Kot smo spoznali, je Tina Levart delovno dekle, ki pa si želi še nekaj v življenju: »Življenjska želja nam je vsem, da bi redili piščance brojlerje. To je trnova pot, na gradbeno dovoljenje za gradnjo hleva čakamo že šest let. Upam, da nam bo uspelo čimprej zgraditi hlev za 33 tisoč brojlerjev v turnusu, kar pomeni okrog 200 tisoč piščancev na leto. Hlev naj bi bil velik okrog dva tisoč kvadratnih metrov, bil bi odmaknjen od hiše in sosedov, zgrajen v sodobnem stilu in ne bi motil okolice ne z izgledom ne z vonjem. S samo rejo imamo že izkušnje, še posebno Miha, saj so pri njih že redili perutnino. S prodajo piščancev bi nam bilo lažje,« še pove Tina, katere besede le potrjujejo nam že znana dejstva, da je na kmetijah vsak evro trdo prigaran.
Kristijan Hrastar

Andreja Plohl, Grabonoš, Sveti Jurij ob Ščavnici
Društvo podeželskih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici
Velikost kmetije: 42 hektarjev
Usmeritev kmetije: govedoreja

Na kmetiji obdelujejo 42 hektarjev kmetijskih površin, od tega je 35 hektarjev njiv. Poleg voluminozne krme pridelujejo za govedo še koruzo, ječmen, pšenico in tritikalo. V hlevu je 110 goved lisaste pasme, od tega je 44 krav molznic. Ves pomladek sami vzredijo, teličke so namenjene obnovi črede, bike prodajo, ko imajo več kot 400 kilogramov mesa.

Trdo je prislužen evro na kmetijah – se zagotovo vsi strinjamo. Tudi ob pogovoru na kmetiji Plohl iz Grabonoša pri Svetem Juriju ob Ščavnici je tako. Mlada gospodarica Andreja je prevzela kmetijo pred sedmimi leti v dobri veri, da bo lahko stalež živali povečala in ga preselila v nov hlev. A gospodarske krize to učinkovito preprečujejo in naložba, da bi zgradili sodoben hlev, so zaenkrat oddaljene sanje. »Stroški se zvišujejo iz dneva v dan in enostavno si ne upamo z očetom Jožefom in mamo Marico iti v prevelike gradnje. Tudi zato imamo živino na kmetiji zelo razpršeno. Naj naštejem. Krave molznice so v svojem hlevu, telički v svojem, medtem ko pa so presušene krave, telice, biki prav tako na več mestih. Dela je zaradi tega veliko več in zagotovo je tu meja, da števila živali na kmetiji ne moremo povečevati. Saj preprosto tega ne bi zmogli,« pravi Andreja, ki skrbi vsak dan za molžo krav po porodu in napajanje telet, oče in mati pa opravljata molžo krav molznic.

Tudi na poljih in travnikih je podobno delo razporejeno. »Mama skrbi za opravila na kmetiji, midva z očetom pa sva vsak v svojem traktorju in poskušava ob lepih dnevih pokositi karseda veliko površin. Oče kosi robove parcel, jaz pa za njim glavne površine. Obračanje krme je očetovo opravilo, sama z zgrabljalnikom pripravljam redi za baliranje ali pa za odvoz krme v silos. Poslužujemo se tudi strojnih uslug predvsem pri siliranju in spravilu žit.«

In kaj počne naša kandidatka za mlado kmetico leta, ki je tudi inženirka agronomije, v svojem prostem času? »Ni ga ravno veliko, ampak takrat sem predana svojim trem »sončkom«. Ivana, Tomaž in Jure obiskujejo osnovno šolo in vrtec. Najbolj žalostni so, da morajo takrat, ko imamo »velika« dela na kmetiji, v šolo. Vsi trije bi radi pomagali pri spravilu krme in pri drugih delih. Neverjetno je, kako si otroci veliko zapomnijo. Ko se v šoli sprehajajo, preostale sošolce in otroke v vrtcu učijo, kateri posevek raste na njivi, razlagajo, kako deluje posamezen stroj. Res je velika ločnica med otroki že na podeželju, kaj šele, če bi bili sošolci otroci v mestih. Le upamo si, da bo kmetovanje kdaj cenjeno in bomo razumljeni, da se na podeželju trudimo pridelati kakovostno hrano. Ki pa ni plačano, tako kot bi moralo biti. Že če bi imeli »evropske« cene, bi bili kmetje zadovoljni. Vemo pa, da je naša hrana precej bolj kakovostna kot tista, ki je pridelana na velikih farmah v razvitih evropskih državah. Tudi zaradi tega številne kmetije pri nas v okolici »zapirajo« svoja vrata in so prenehala s kmetovanjem.«

Ob zadnjem vprašanju, kako da se je odločila kandidirati za mlado kmetico leta, se je Andreja nasmejala. »Da presekam rutino in običajen delovni dan. Tudi meni se lahko kaj »dogaja« v življenju in izbor je vsekakor izziv za mene. Je pa vprašanje, če mi bodo okoliščine dovoljevale učiti se izbrano snov za tekmovanje. Ravno ko sem zvečer prijela za knjigo, je začela krava mukati v hlevu. Porod je bil pred vrati, kar pomeni nadzor, oskrba teleta po skotitvi. In nato, namesto da bi nadaljeval z učenjem, padeš v globok sen.«
Kristijan Hrastar

Sara Smrke, Negova, Spodnji Ivanjci
Društvo podeželskih žena Gornja Radgona
Velikost kmetije: 20 hektarjev
Usmeritev kmetije: prireja in predelava mleka

Na kmetiji obdelujejo 20 hektarjev travnikov in njiv. Pridelujejo krmo in žita za 24 krav molznic, stalež živali v hlevu je 45. Del mleka predelajo v okviru dopolnilne dejavnosti v mlečne izdelke, ostalo mleko prodajo preko Kmetijske zadruge Gornja Radgona.


Na kmetiji Smrke nas je sprejela mlada Sara, absolventka razrednega pouka, ki ji je življenjska želja, da bi poučevala otroke do petega razreda na osnovni šoli. Oče Marjan in mati Ivica sta bila do svojih štirih hčera (poleg Sare še Lana, Julija in Marja, ki pa ne živi več doma) na en način stroga, saj sta ves čas poudarjala, da mora biti šola na prvem mestu v mladosti, šele nato je bilo pomembno delo na kmetiji in prosti čas. Tudi zato ni nič čudnega, da so vsa dekleta na dobri poti, da bodo diplomirala ali celo magistrirala. Sarina magistrska naloga ima še poseben pomen za delo z mladimi. V nalogi preučuje prikaz dela od pridelave do predelave hrane na kmetiji osnovnošolcem v okviru interesne dejavnosti v osnovni šoli.

Ne le, da je Sara talent za otroke, kot poudarjata obe sestri, tudi pri predelavi mleka ima spretne roke in veliko znanja ter volje.

»Na kmetiji se trudimo pomagati vsi. Za delo, vezano na samo pridelavo mleka, poskrbita oče in mati. Ženski del družine pa je dejaven pri predelavi mleka v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki smo jo letos uradno registrirali. Res pa je, da smo že kar nekaj časa pred tem preizkušali številne recepture v domači kuhinji. In uspelo nam je, da pripravljamo za prodajo odlično skuto, kislo smetano, jogurt, navadno in zeliščno maslo, skutin namaz, mladi sir, sir z zelišči in mocarelo.« Da imajo odlične izdelke iz kakovostnega mleka krav lisaste pasme, zagotovo drži, to potrjuje tudi strokovna komisija na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, ki jim je ob prvem sodelovanju na ocenjevanjih mlečnih izdelkov za tri izdelke podelila tri zlate medalje, in sicer za navadni jogurt, skuto in zeliščno maslo.

Čeprav so običajno recepture na kmetijah skrivnost, nam je Sara zaupala, kako pripravljajo skuto na klasičen, tradicionalen način, ki se uporablja za pripravo gibanic in pogač. Uporabljajo recepturo, ki se je je posluževala že babica, ki je s prodajo skute na nek način preživljala družino. Sveže mleko po molži pustijo za dan in pol na sobni temperaturi. Ker je neobdelano mleko »živo«, se v tem času sesiri, koagulum razbijejo na manjše dele, segrevajo do ustrezne temperature, ves čas procesa se izloča sirotka iz sirnih zrn. Trda frakcija je kisla skuta, ki je zelo iskana za pripravo domačih dobrot.

In kako gleda Sara na bližnjo in tudi daljno prihodnost? Vsekakor je končanje magisterija na prvem mestu in poučevanje mladih na osnovni šoli. V prostem času pa bi nadaljevali zastavljeni cilj – obdelati kmetijske površine, ohraniti prirejo mleka in njegovo predelavo na kmetiji, predvsem pa izdelke ponuditi na butičen način. Kar pomeni, da mora biti kakovost ves čas na prvem mestu, saj je to najboljša reklama od ust do ust, pravi Sara, ki se kot ostali sestri najbolj razveseli prihoda tako zvestih kot tudi novih kupcev. To le potrjuje že napisano, da so izdelki kakovostni in vse bolj prepoznavni.
Kristijan Hrastar

Eva Žogan, Bodrišna vas, Grobelno
Društvo kmetic Ajda
Velikost kmetije: 18 hektarjev
Usmeritev kmetije: Prireja mleka

Eva je mlada, komaj 18-letna kandidatka, ki jo je k sodelovanju spodbudila njena mama Damjana Žogan – mlada kmetica leta 2013. Eva je redkobesedno in mirno dekle, pa vendar prijetna in vedno nasmejana sogovornica, ki se odlično znajde v konjeniškem športu. Je delavna in vztrajna, pomaga na domači kmetiji, kjer se njeni starši ukvarjajo s prirejo mleka, trenutno pa opravlja tudi študentsko delo v trgovini. Rada bi namreč zaslužila in prihranila nekaj lastnega denarja.

Eva obiskuje srednjo zdravstveno šolo v Celju, saj ima veselje do dela v zdravstvu. Po končani srednji šoli bo tehnica zdravstvene nege, prakso pa je že opravljala v celjski bolnišnici in domu starejših občanov v Šentjurju. V tem delu se vidi in prepozna, morebiti bo prav ta poklic zaznamoval njeno življenjsko pot. Poleg šolanja veliko dela opravi tudi doma, kjer redijo krave molznice in mlado pitano govedo. Vse živine imajo okoli 60 glav, molzejo 22 krav, mleko pa oddajajo v Mlekarno Celeia.

Ker ji šola vzame veliko časa, ga ves preostanek namenja svoji veliki ljubezni – konju Čarliju – 20-letnemu kastratu slovenske hladnokrvne pasme. Eva vsak prosti trenutek izkoristi za ježo po terenu, kjer se sprosti in nabira novih moči. Da pa Čarli v času njene odsotnosti ni sam, se vsak dan pase v družbi telic. Eva se poleg terenske ježe ukvarja še s preskakovanjem ovir, kjer jo v kratkem čaka opravljanje licence za preskakovanje. V klubu, kjer trenira, jezdi šolskega konja, njen Čarli pa jo razveseljuje na domačih terenih. »Z napredkom sem zadovoljna, treniram enkrat do dvakrat na teden, tekem se še ne udeležujem, saj moram najprej opraviti licenco,« nam zaupa Eva, ki je v treningu dobri dve leti.

Konjeniški šport in konji so njena ljubezen in prostočasna dejavnost. Za Čarlija si vedno rada vzame čas, priznava pa, da se na teren najraje poda sama, delno tudi zato, ker v vasi nihče nima terenskega konja, s katerim bi ji lahko delal družbo. Zaupa nam, da jo Čarli na srečo še ni vrgel s svojega hrbta, kar pa ne more trditi za šolskega konja. Trenutno je 90 centimetrov najvišja višina ovire, ki sta jo s konjem preskočila, prepričana pa je, da bo ta rezultat še izboljšala.

Njeni načrti za prihodnost še niso jasno definirani. Je pa odločena, da želi uspešno končati srednjo šolo, če bo še več znanja iskala na fakulteti, pa za zdaj še ne ve. »Ali zdravstvo ali pa morebiti kaj drugega … – do mature imam še čas razmisliti,« pravi in doda, da jo izbor za mlado kmetico leta malo plaši, ampak obljublja, da se bo prepustila toku in vzdušju ter se izkazala po svojih najboljših močeh. Upa, da vprašanja ne bodo pretežka, se pa že veseli, da spozna še ostale kandidatke ter z njimi vzpostavi nova prijateljstva.
Klara Lovenjak

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 1. Dec 2023 at 11:41

472 ogledov

Nikoli si nisem želel postati kaj drugega kot kmet
»Imel sem izjemno srečo in privilegij, da sem že v osnovni šoli natanko vedel, kaj želim v življenju delati. Biti kmet. Moja želja, da nadaljujem z razvojem družinske kmetije, nikoli pozneje ni usahnila,« iskreno pripoveduje 28-letni Žan Bric z Vogrskega. Skozi osebno izkušnjo je razkril, kako so se v družini dogovorili o predaji kmetije in katere razvojne korake že uvaja na njej.Prihodnost Frlanove kmetije ni nikoli visela na nitki, saj sta bila Žan in njegova sestra dvojčica od prvih korakov vpeta v delo na kmetiji. »Živo se spominjam, ko sem dobil svoj prvi mali leseni sodček za vino. Kot otroku se mi je to zdelo imenitno, čutil sem, da moram zanj skrbeti,« se svojega otroštva na kmetiji spominja mladi gospodar. Zdaj, ko je tudi sam gospodar kmetije, pa mož in tudi že oče, natanko ve, da sta ga starša s takimi potezami že nevidno pripravljala na to, da bo vzljubil delo na kmetiji. »V resnici sta po tihem vzgajala svojega naslednika,« ugotavlja Žan. Svoje izkušnje in spretnosti z domače kmetije pa je podkrepil še z izbiro študija: uspešno je končal študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Če k temu dodamo še premišljene razvojne cilje na kmetiji, ni presenetljivo, da je pridobil tudi zaupanje staršev, ki nikoli nista podvomila v to, ali bo uspešen pri nadaljevanju njunega dela.■Prvi pisni viri omenjajo Frlanovo kmetijo na Vogrskem že leta 1853. Takrat se je tu naselila družina iz Furlanije, po čemer je kmetija dobila tudi ime. Priimek Bric je na kmetijo prinesel Žanov oče leta 1983. Glavni dejavnosti kmetije sta vinogradništvo in vinarstvo, leta 2007 pa so začeli tudi z razvojem izletniškega turizma, takrat so kmetijo tudi temeljito obnovili. Z novimi projekti bo Žan nadgradil njihovo ponudbo ter osvežil in poenotil ime blagovne znamke v Vina Bric.DRUŽINA NAJ SE O VSEM POGOVORI»V družini smo se vedno o vsem odkrito pogovarjali, zato priznam, da je bil prenos naše kmetije zelo mehak. Nismo se prepirali, zlahka smo se dogovorili o vseh podrobnostih. Starša sta se za ta korak odločila, ko sem imel 25 let, kar je za slovenske kmetije razmeroma zgodaj,« opisuje Žan, ki ga delo v »tovarni na prostem« veseli bolj kot katero koli drugo delo.Tudi v družini Bric se je pokazalo, da se zgodovina rada ponavlja: »Tako kot je moja mama prevzela kmetijo, ne da bi njena sestra zahtevala svoj delež, je bilo tudi pri meni. Še preden je stekel formalni postopek, smo se v družini dogovorili o vsem. Sestri sem neizmerno hvaležen, da se je odrekla nujnemu dednem deležu, ki ji pravno pripada. Tako sem lahko takoj po prevzemu kmetije začel z načrtovanimi naložbami. Če bi moral sestro izplačati, bi se zagotovo zamaknili tudi vsi moji razvojni načrti.«Kmetijo je treba pripraviti na prenos, potrkati na marsikatera vrata pisarn na različnih uradih. »Dobil sem občutek, da so vse državne ustanove, ki so vključene v postopek prevzema kmetije, naklonjene mladim prevzemnikom. Imam zelo dobre izkušnje in dobro mnenje o ustanovah, ki se ukvarjajo s prenosom kmetije. Vse sem uredil hitreje, kot sem pričakoval, saj so prav vsi takoj, ko so izvedeli, da sem mladi prevzemnik, moje prošnje obravnavali prednostno.«Formalni prenos kmetije so dokončali s podpisom darilne pogodbe pri notarju. »Nato sem notarsko overjeno darilno pogodbo predložil finančni upravi, ki je ugotovila, da odmera davka ni potrebna. Upravna enota pa je preverila, ali je prenos kmetije skladen s predpisi.«Naslednji korak je vpis novega lastnika kmetije v zemljiško knjigo. Z vpisom v zemljiško knjigo je Žan postal lastnik kmetije, kar je eden od pogojev za kandidiranje na javnem razpisu za nepovratna sredstva za mlade prevzemnike. »Del vloge pri razpisu za mlade prevzemnike je tudi poslovni načrt, v katerem je treba navesti cilje, ki jih želi mladi prevzemnik uresničiti na kmetiji. Odločil sem se za nakup specialne opreme in mehanizacije za vinogradništvo, ki smo jo potrebovali. Finančna podpora pa mi je omogočila, da sem namesto rabljene opreme lažje kupil novo.«Pogoj za mlade prevzemnike je tudi vodenje računovodstva na svoje ime. Žan se je odločil za FADN računovodstvo, kar se je pokazalo kot dobra odločitev, saj je ta podlaga tudi za nekatere druge investicijske razpise.NAMESTO BRESKEV NAMIZNO GROZDJE»Obdelujemo 16 hektarjev površin, pri čemer je 8,5 hektarja vinogradov z okoli 30.000 trsi različnih belih in rdečih sort, namenjenih predelavi v vino, na 1,5 hektarja pa pridelujemo namizno grozdje. Na leto ustekleničimo okoli 30.000 litrov vina. Preostale površine so namenjene pridelovanju krme za prašiče, ki jih redimo zato, da lahko našim gostom poleg domačih kakovostnih vin ponudimo tudi domače mesnine. Zavedamo se, da je hrana pomemben adut turistične kmetije, zato si prizadevamo biti samooskrbni,« kmetijo opisuje Žan.Bričevi so ena redkih kmetij, kjer pridelujejo namizno grozdje, čeprav Žan ocenjuje, da je to izvrstna priložnost tudi za druge vinogradnike. »Odločitev o pridelovanju namiznega grozdja je bila ena boljših, saj je v Sloveniji komaj 12 hektarjev namenjenih pridelavi namiznega grozdja, kar je kapljica v morje glede na porabo. Nekdaj smo bili med največjimi pridelovalci breskev v Vipavski dolini, a smo pridelavo zaradi bolezni v nasadu skrčili, saj nismo več mogli zagotavljati kakovosti, ki smo jo želeli. Namizno grozdje je bila prava alternativa breskvam, saj smo imeli v nasadu urejeno namakanje, kar je eden od pogojev za uspešno pridelavo tega sadja. Nega vinske trte, na kateri pridelujemo namizno grozdje, se namreč razlikuje od pridelave grozdja za vino. Ročnega dela je dosti več. Glede na veliko povpraševanje in nizko domačo pridelavo ima pridelava namiznega grozdja še velik potencial.«■MANJ TRT, VEČ PRIDELKAPoldrugi hektar vinograda so odmerili trtam, na katerih pridelujejo namizno grozdje. Imajo več kot 50 različnih sort, odpornih na glivične bolezni, da so lahko zmanjšali porabo fitofarmacevtskih sredstev. Način pridelave se razlikuje od pridelave grozdja za vino: na enem hektarju je trt bistveno manj, pridelek grozdja pa večji. Grozdje dozori avgusta, večino ga prodajo javnim zavodom v lokalnem okolju, na kmetiji in v Ljubljani. Pridelavo namiznega grozdja je Žan temeljito raziskal tudi v svoji diplomski nalogi. Ugotovil je, da je namizno grozdje sadje z najvišjo ceno.VEČJA KLET IN NADGRADNJA TURIZMA»Ko sem prejel odobreno odločbo za mladega prevzemnika, je bil to pospešek za delo. Zelo kmalu smo prišli do točke, da je šel razvoj kmetije tako hitro naprej, da smo naleteli na novo težavo: vinska klet je postala pretesna za povečano pridelavo grozdja in z njim vina. Cisterne so bile povsod, še najmanj v vinski kleti. Treba se je bilo odločiti, kaj narediti. Imel sem dve možnosti: povečati klet z lastnimi sredstvi ali urediti dokumentacijo za investicijski razpis, ki je bil takrat na voljo. Hitro sem ugotovil, da bi bila gradnja kleti z lastnimi sredstvi dolgotrajna, kar bi negativno vplivalo na kakovost vina.«Žan je bil uspešen pri pripravi razpisnega gradiva za dva investicijska razpisa, poleg širitve vinske kleti tudi za nadgradnjo turistične ponudbe iz izletniškega turizma v nastanitvenega. »Tudi tu sem gradbeno dovoljenje in papirje na upravni enoti hitro uredil. Videl sem, da se uradniki zavedajo, kako pomemben je razvoj ne le za kmetijo, temveč tudi kmetijstvo in širšo regijo.«Nova sodobna in energetsko učinkovita vinska klet je končana, zdaj so sredi gradnje šestih sob in manjšega velnesa, s katerim bodo popestrili turistično ponudbo tudi pozimi. »Večina gostov na naši izletniški kmetiji je bila do zdaj domača, z nastanitvami pa si želimo privabiti tudi tuje goste, ki bodo pri nas popili kakšen kozarec vrhunskega vina, prespali in kakšen karton vina odnesli tudi domov. Nam najbližja Goriška brda so že vrsto let priljubljena turistična destinacija, Vipavska dolina pa je bila za goste vedno le prehodna. Zakaj ne bi tudi mi zadržali gosta pri nas in mu ponudili vse, kar premore naša dolina,« razmišlja Bric.■Mladi prevzemnik Žan Bric je v treh letih obnovil in povečal vinograde, zgradil novo vinsko klet in se lotil gradnje turističnega objekta s sobami in velnesom. Skupna vrednost obeh naložb je 1,2 milijona evrov, za obe naložbi je uspešno kandidiral za nepovratna evropska sredstva. Letošnji vinski letnik je že v novi kleti, predviden konec gradnje turističnega objekta pa je marca naslednje leto. Obe pridobitvi sta pomembni razvojni prelomnici na kmetiji, ki naj bi privabili več gostov ter hkrati povečali prodajo vrhunskih vin in pridelkov na kmetiji. Delovno mesto pa bo poleg Žana imela tudi njegova žena, ki bo skrbela za goste.Žan se zaveda, da je treba razvoj kmetije načrtovati dolgoročno, saj preusmeritve niso mogoče z danes na jutri. »Zato morajo biti odločitve premišljene. Nenazadnje so vse naložbe na kmetiji povezane z zajetnimi finančnimi vložki. Zagotovo pa mora biti sodoben kmet spreten pri iskanju poti do kupcev, hitro mora prepoznati priložnosti ter slediti željam kupcev in nenazadnje tudi svojim. Srečen si, če lahko delaš tisto, kar te veseli. Če si srečen pri svojem delu, potem si tudi uspešen. Zato menim, da mora biti kmet prvi, ki uživa sadove svojega dela,« verjame podjetni mladi prevzemnik Žan Bric.■Žan Bric: »Novih projektov ne bi mogel uresničevati brez podpore staršev in njunega zaupanja vame. Vse življenje sta delala na kmetiji in z enim podpisom pri notarju prenesla vse name. To zahteva močno zaupanje med obema generacijama, ki se začne razvijati že v otroštvu. Starša sta to prelomnico zelo mirno sprejela, sam sem imel dosti večji cmok v grlu. Zavedal sem se odgovornosti, ki jo prevzemam. Starša sta bila vedno razvojno usmerjena, zato sta podprla nove projekte na kmetiji. Vesela sta, ko vidita, da je moja vizija prava in jo že uresničujem.«Fotografije: osebni arhiv

Wed, 22. Nov 2023 at 16:29

778 ogledov

Izzivi »pomlajevanja« družinskih kmetij
Tretjina kmetov v Evropski uniji je starejših od 65 let, medtem ko samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v državah Evropske unije vodijo kmetje, mlajši od 40 let. Prepričati več mladih, da nadaljujejo s kmetovanjem, je postalo izziv vseh evropskih držav. Z izjemo nekaterih so vse pri tem dokaj neuspešne, čeprav je naslednja generacija mladih kmetov tista, ki lahko poveča konkurenčnost kmetijstva na stari celini ter neprekinjeno zagotavlja trajnostno pridelavo hrane po najvišjih in neoporečnih standardih.Tudi podatki o starosti gospodarjev slovenskih kmetij niso spodbudni, saj smo že desetletje med najmanj uspešnimi državami pri predaji kmetije med generacijama. Vzrokov za prepočasno »pomladitev« je veliko, pri čemer ima pomembno vlogo tudi zaupanje mladih kmetov v kmetijsko politiko, ki jim kroji usodo in narekuje prihodnji razvoj njihove kmetije. Mladi kmetje imajo voljo in strokovno znanje, toda želijo si tudi pravega ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem. Za to pa potrebujejo tudi primerno podporno okolje, da kmetijstvo ne bo le veselje, temveč tudi dovolj donosna dejavnost za dostojno življenje družine in nove naložbe na kmetiji, s katerimi bodo krepile konkurenčnost na neusmiljenem globalnem trgu.Težave, na katere opozarjajo mladi, ki si želijo kmetovati, so predvsem dostop do zemljišč in kreditov, pri čemer so zdaj omejeni. Zato jim je treba zagotoviti namenske finančne instrumente, lažji in cenejši dostop do zemljišč ter primerno mesto v verigi preskrbe s hrano. Ker kmetovanje ni le poklic, ampak način življenja, je izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju z ustrezno infrastrukturo za zdravje, izobraževanje, mobilnost in digitalizacijo lahko del rešitve za trenutno upadanje števila kmetij tudi pri nas.Dejstvo je, da staranja evropskega kmetijskega prebivalstva ni mogoče zaustaviti samo s finančno podporo. Jasno je, da težava niso le nezainteresirani mladi, temveč predvsem nerazumevanje njihovih želja in potreb. Zato težava ni v tem, da bi spodbudili več mladih za prevzem kmetije, temveč da bi odpravili ovire, zaradi katerih v kmetijstvu ne vidijo svoje prihodnosti.Kako bo država pomagala pri predaji kmetije, kakšni bodo novi razpisni pogoji za mlade prevzemnike, kako do brezobrestnega kredita, kako v družini najlažje steče pogovor o predaji kmetije ter o formalnem prenosu kmetije so teme, ki smo jih naslovili na naslednjih straneh.Medgeneracijski prenos kmetijeBodo spremenjeni razpisni pogoji mikavnejši?Na težko pričakovani prvi javni razpis za mlade prevzemnike kmetij v novem programskem obdobju SKP 2023–2027, objavljenem konec avgusta, je prispelo le 84 vlog. Čeprav je bilo za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov predvidenih 12 milijonov evrov, bo porabljenih manj kot 3 milijone. Na MKGP menijo, da je razlog za maloštevilen odziv v tem, da je v času objave javnega razpisa že potekalo usklajevanje sprememb intervencije za drugi javni razpis, zato so se mladi kmetje, za katere bodo pogoji v naslednjem javnem razpisu ugodnejši, odločili, da se na prvi javni razpis še ne bodo odzvali. MKGP je z letošnjim javnim razpisom omogočilo, da vlogo za podporo oddajo predvsem mladi kmetje, ki bodo kmalu dopolnili 41 let in s tem presegli zgornjo starostno mejo. Na MKGP menijo, da je bil tovrsten odziv pravzaprav pričakovan. Ne glede na razloge za slab odziv bi lahko bili zaskrbljeni. Kdo, če ne mladi kmetje, bo prideloval hrano?S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse države Evropske unije, pa vendar so nekatere države pri pomlajevanju uspešnejše od drugih. Slovenija vsekakor ni zgled, saj smo že desetletje med tistimi državami, v katerih prenos kmetije na mlajšo generacijo poteka prepočasi in prepozno.Da bi ohranili trajnostno pridelavo hrane in dvignili konkurenčnost slovenskih kmetij, je »pomladitev« slovenskih kmetij nujna in zato prednostna naloga strateškega načrta skupne kmetijske politike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2007 neprekinjeno objavlja javne razpise, s katerimi dodeljujejo nepovratna javna sredstva mladim kmetom prevzemnikom. Prešli smo že dve programski obdobji, s prvim letošnjim razpisom za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov pa vstopili v tretje programsko obdobje.■Za celotno programsko obdobje je za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na voljo 56.491.360,00 evrov, s katerimi bodo podprli 1590 mladih kmetov. Cilji intervencije so: izboljšanje starostne strukture gospodarjev kmetij, povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij in ohranitev delovnega mesta na prevzeti kmetiji.Letošnjim vlagateljem bodo odločbe izdane letos, izplačilo prvega obroka – to je 70 % odobrenih sredstev – pa bodo prejeli do konca leta. Naslednji drugi javni razpis, napoveduje Marija Brodnik Lodewijk z MKGP, lahko pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta. V sklopu druge spremembe strateškega načrta, ki jo je Evropska komisija potrdila septembra letos, tudi na kmetijskem ministrstvu napovedujejo pozitivne spremembe pri razpisnih pogojih za mlade kmete. Te naj bi marsikateremu mlademu kmetu omogočile in olajšale dostop do nepovratne denarne pomoči pri prvem zagonu in vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Novosti pri drugem javnem razpisu in utemeljitve sprememb je povzela naša sogovornica.1. OMEJITEV PET LET SAMO ZA PREVZETO KMETIJOPri drugem javnem razpisu za IRP24 bo pomembno, da je mladi kmet vpisan v RKG kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva največ pet let pred vložitvijo vloge ali da pred tem obdobjem ni imel v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč. To pomeni, da ne bo preverjanja, ali je bil mladi kmet že kdaj prej nosilec katerega koli drugega KMG. Lahko je bil celo nosilec prevzetega KMG več kot pet let, če pred tem obdobjem v RKG ni imel vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč.2. VKLJUČITEV V PIZ TUDI TRI MESECE PO PREJEMU ODLOČBEPri prvem javnem razpisu je moral biti vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, z drugim javnim razpisom pa imajo vlagatelji naslednji »odpustek«: mladi kmet lahko kandidira za sklop 1, če je v vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ob oddaji vloge na javni razpis ali se vključi vanj v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore. Če namerava to storiti, to navede v poslovnem načrtu, ki ga priloži vlogi.3. NIŽJI STANDARDNI PRIHODEKMladi kmetje, ki kmetujejo na težjih območjih kmetovanja in izpolnjujejo naslednje pogoje: sedež kmetijskega gospodarstva leži na najmanj 700 metrih nadmorske višine, ima točke v OMD in več kot 50 % zemljišč v naklonu nad 35 %, lahko dosegajo najnižji vstopni prag 8000 evrov standardnega prihodka. Pri prvem javnem razpisu je bil vstopni prag zanje višji, in sicer 10.000 evrov.■Najnižji vstopni prag, ki ga mora dosegati kmetijsko gospodarstvo, je 12.000 evrov standardnega prihodka, zgornji pa 330.000 evrov. Ta podatek je razviden iz registra kmetijskega gospodarstva.Medtem ko se zgornja meja preverja samo prek standardnega prihodka, se spodnja meja lahko dokazuje tudi drugače, in sicer tako, da vlagatelj izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: v predhodnem koledarskem letu dosega čisti prihodek od prodaje oz. prihodek KMG, ki ga dokaže z obračunom dohodnine od dohodka iz dejavnosti (kmetijske, gozdarske in dopolnilne); vstopni pogoj je nižji za mlade kmete, ki kmetujejo na gorsko-višinskih kmetijah; ali pa imajo od 100 do največ 240 čebeljih družin.4. TRILETNI POSLOVNI NAČRTPri prvem javnem razpisu je bil za tiste mlade kmete, pri katerih prenosnik ni nameraval kandidirati za intervencijo IRP30 Medgeneracijski prenos znanja, obvezen dvoletni poslovni načrt. Z naslednjim razpisom bo obdobje izvajanja poslovnega načrta enotno za vse upravičence in bo trajalo tri leta.5. VIŠJE IZPLAČILO PRVEGA OBROKAPodpora se izplača v dveh obrokih. Pri prvem javnem razpisu bo s prvim obrokom izplačanih 70 % dodeljenih sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev, z drugim razpisom pa se izplačilo prvega obroka dvigne na 90 %, preostali delež pa se izplača po dobrih treh letih na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev; to je po izpolnjenem poslovnem načrtu in opravljenih kontrolah.6. IZOBRAZBA KATERE KOLI SMERIDoločena je osnovna podpora, ki pa se lahko zviša s pavšali. Pavšalni dodatek za izo brazbo v višini 5000 evrov (velja za sklop 1 in sklop 2) se dodeli, če ima vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis pridobljeno najmanj peto raven izobrazbe katere koli smeri in ne nujno izobrazbo kmetijske ali s kmetijstvom povezane smeri, kot je bilo pogojeno pri prvem javnem razpisu.7. KNJIGOVODSTVO ALI FADNPavšalni dodatek 3000 evrov se vlagatelju dodeli, če ob oddaji vloge na javni razpis na svoje ime vodi knjigovodstvo v skladu s SRS za davčne namene oz. ima vzpostavljeno knjigovodstvo v skladu z metodologijo FADN.8. NIŽJI DELEŽ EKOLOŠKIH POVRŠINZa tiste mlade kmete, ki vstopajo v javni razpis z ekološkimi površinami, po novem velja naslednje: 20 % dodatek na vsoto pavšalov se dodeli za ekološko kmetovanje, če ima upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis najmanj 50 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju ali v preusmeritvi, ob oddaji zahtevka za izplačilo drugega obroka pa mora imeti 80 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju. Ta dodatek se dodeli, če ga vlagatelj v vlogi na javni razpis izrecno uveljavlja.PODPORA OD 18.600 DO 57.600 EVROVŠe naprej ostajata dva sklopa, bistvena razlika pa je v tem, ali je mladi kmet profesionalni kmet ali kmetuje ob službi. Vlagatelj, torej mladi kmet, star med 18 in 40 let (fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali družba z omejeno odgovornostjo, ki jo ustanovi fizična oseba, ki je edini družbenik in tudi poslovodja te družbe), lahko kandidira za sklop 1 ali sklop 2.Če je vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in izpolnjuje preostale pogoje, lahko izbere sklop 1. »Ni pa nujno,« poudarja sogovornica. »Sklop 2 lahko izberejo tudi vlagatelji, ki so ob oddaji vloge na javni razpis vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar niso prepričani, ali bodo lahko ta status, torej delovno mesto na kmetiji, ohranili neprekinjeno vseh 5 let od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore, kot to zahteva razpis.«Razlika med sklopom 1 in sklopom 2 pa je seveda višina nepovratne denarne pomoč. Pri sklopu 1 je osnovna podpora 40.000 evrov, ki pa se lahko zviša na največ 57.600 evrov, pri drugem sklopu pa se osnovna podpora 18.600 evrov lahko zviša na 31.920 evrov.PAVŠALNI DODATKI ZA OBA SKLOPA SO NASLEDNJI:• 5000 evrov za ustrezno izobrazbo vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis,• 3000 evrov za vodenje knjigovodstva za davčne namene na svoje ime,• 20 % na skupno vsoto pavšalov, če najmanj 80 % zemljišč, ki jih ima vlagatelj, izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo ekološko kmetijstvo.Vlagatelji morajo izpolnjevati tudi preostale splošne razpisne pogoje, ki jih določa Uredba, in nekatere druge zahteve ter pogoje, ki se nanašajo na velikost kmetijskega gospodarstva. Pomemben del vloge pa je tudi poslovni načrt, ki mora nujno vključevati obvezne razvojne cilje: vodenje dvostavnega knjigovodstva ali FADN (če ob oddaji vloge na javni razpis še ni vzpostavljeno na ime mladega kmeta), obvezno usposabljanje s področja upravljanja KMG in finančnih spretnosti, cilje, ki prispevajo k varstvu okolja in prilagajanju podnebnim spremembam.TRILETNA PODPORA ZA 700 PRENOSNIKOVZ intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je povezana tudi intervencija IRP30 Medgeneracijski prenos znanja. Oba javna razpisa bosta objavljena v istem letu, zato se morata mladi prevzemnik in prenosnik na razpis prijaviti v istem letu.Za celotno programsko obdobje je za to intervencijo rezerviranih 7.560.000 evrov javnih sredstev, kar naj bi bilo dovolj za 700 prenosnikov kmetij.Podpore za prenos specifičnega znanja in izkušenj ne bodo prejeli vsi prenosniki kmetije, temveč le tisti, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. To pa so: 10 let so bili nosilci KMG (v obdobju 20 let), ki so ga prenesli na mladega kmeta, in bili najmanj sedem let (v obdobju 20 let) profesionalni kmetje na tem KMG (to pomeni, da so bili vključeni v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem KMG) in so najmanj petkrat oddali zbirno vlogo za ta KMG. Prevzemniku, na katerega je prenosnik prenesel kmetijsko gospodarstvo, mora biti izdana odločba o pravici do podpore na javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na sklopu 1 in biti mora vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu oziroma je moral ob oddaji vloge na javni razpis načrtovati vključitev v navedena zavarovanja v roku treh mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore.Prevzemnik in prenosnik se morata dogovoriti o tem, kako bo prenos znanja in izkušenj potekal, in o tem poročati. Ena od aktivnosti pri prenosu znanja je tudi vsakoletno svetovanje s stani JSKS mlademu prevzemniku, pri katerem morata biti prisotna oba – prevzemnik in prenosnik.»Osnova je uredba o izvajanju intervenciji IRP 24 in IRP 30 iz SN SKP. Na podlagi druge spremembe SN imamo že v pripravi novelo uredbe, v kateri bodo te spremembe navedene. Prenosnik bo prejel podporo kot pavšalni znesek v višini 10.800 evrov, ki bo izplačan na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev v treh obrokih – enkrat na leto za preteklo leto. Vsak obrok bo znašal 3600 evrov, skupaj bo prenosnik prejel 10.800 evrov v treh letih,« je povedala sogovornica.Predvidene spremembe za drugi javni razpis za mlade kmete naj bi nekoliko omilile razpisne pogoje, saj si tudi na MKGP želijo, da je razpis dostopen in privlačen čim več mladim kmetom. Glede na to, da je bil odziv slab že na zadnjih treh javnih razpisih za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v prejšnjem programskem obdobju, pa ni izključujoče, da se bodo pogoji do konca tega obdobja še rahljali.

Thu, 16. Nov 2023 at 14:55

166 ogledov

Največji izzivi: dostop do zemlje, sredstev in znanja
V Sloveniji neprekinjeno podpiramo prenos kmetije na mlajšo generacijo z različnimi ukrepi SKP že od leta 2007. Kljub temu je »pomladitev« gospodarjev kmetij prepočasna, saj leta 2020 ni bilo niti pet odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let, več kot 35 odstotkov pa jih je bilo starejših od 65 let. Kje tiči vzrok za (pre)pozen prenos kmetije na naslednika – se kmetije oklepajo starejši ali mladim kmetovanje ni mikavno?Odgovore na obe vprašanji so iskali v spletni anketi Zveze slovenske podeželske mladine, ki so jo pripravili v sodelovanju s portalom Agrobiznis, izsledke pa sta predstavili na svetovalni konferenci za bodoče mlade prevzemnike Anja Kastelic, predsednica ZSPM, in Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM.Na anketna vprašanja je odgovarjalo 180 mladih kmetov, rezultati, pravi Letinova, pa dajo reprezentativno sliko resničnega stanja. Anketiranci so namreč iz vseh slovenskih regij, največ odgovor pa je prispelo iz najbolj izrazito kmetijskih območij: Podravja, Savinjske regije in Gorenjske.Na anketo so odgovarjali tisti, ki so kmetijo že prevzeli, in tisti, ki jo nameravajo. Povprečna starost anketirancev, ki so že prevzeli kmetijo, je bila ob prevzemu kmetije med 25 in 30 leti (takih je dobrih 24 %), med 35 in 40 letom pa je kmetijo prevzela dobra petina anketiranih.ZAKAJ JE POGOVOR POMEMBENO tem, kako pomembna je priprava vseh članov družine na prenos kmetije, je spregovorila Anja Kastelic: »Ko smo pred leti naslavljali to temo, se je pogosto govorilo le o pravno-formalnem vidiku prenosa kmetije in izplačilu dedičev. Zdaj pa govorimo tudi o socialnem vidiku prenosa kmetije. To je pomemben preboj. Verjamem, da je k temu pripomogel tudi projekt neMoč podeželja, ki ga je ZSPM pripravila v sodelovanju s KGZS. Ta je odpiral teme, kot so stiske na kmetiji, ki ne izhajajo iz ekonomskih in okoljskih razlogov, temveč predvsem iz medgeneracijskega življenja in pomanjkanja časa za pogovor med člani družine. Zato pri ZSPM poudarjamo, da se je treba v družini pogovarjati in dogovarjati ves čas, še preden nastanejo problemi. Mladi morajo imeti možnost povedati, kaj jih moti, kaj želijo spremeniti ali delati drugače.«Kako pomemben je iskren pogovor v družini se zavedajo tudi anketiranci, saj jih je več kot polovica na vprašanje o tem, kako so se dogovarjali o prenosu kmetije, odgovorila, da so se o tem v družini odkrito pogovarjali. Četrtina anketirancev je priznala, da je pri tej temi v družini večkrat »zaškripalo«, 17 % pa, da so se zaradi tega večkrat skregali.■Anja Kastelic: »Mladi se morajo zavedati, da je menjava generacije na kmetiji velika prelomnica. Starejša generacija predaja svoje življenjsko delo, zato je treba razumeti njihove pomisleke in stiske. Da bi prenos kmetije potekal gladko in brez težav, je potrebno globoko zaupanje. To lahko dosežemo samo z dolgotrajno in iskreno komunikacijo in podporo vseh vpletenih.«FINANČNA PODPORA PRENIZKA, CILJI PREVISOKIKaj bi bilo dobro izboljšati, spremeniti ali vpeljati, da bi zmanjšali stres ali slabo voljo pri iskanju novega gospodarja kmetije? »V več kot 82 % zagotovo to, da bi zvišali podporo mladim kmetom za zagon dejavnosti in jim omogočili lažji dostop do finančnih virov,« je odgovore anketirancev povzela Doris Letina. Povedala je še, da je Evropska investicijska banka izdala opozorilo, da so slovenski kmetje (posebno mladi kmetje) v najbolj zapostavljenem položaju pri dostopu do finančnih sredstev med državami Evropske unije. »Zato apeliramo na banke in druge ponudnike, naj mlade kmete obravnavajo kot posebno skupino. Mladi kmetje bi morali biti prioriteta tudi pri finančnih instrumentih, finančni pogoji zanje pa ugodnejši.«Mlade so v anketi vprašali tudi to, kako so zadovoljni z intervencijami in cilji SKP iz strateškega načrta 2023–2027. Petdeset odstotkov vprašanih meni, da so intervencije prezahtevne, finančne podpore za takšne zahteve prenizke, cilji pa previsoki. Zaskrbljujoče pa je, meni Letinova, da kar 23 % vprašanih ne pozna dobro vseh intervencij, da bi podali svoje mnenje. »Mladi bi te intervencije morali poznati, saj so pomembno vodilo za razvoj kmetije.«KDAJ BO KMETIJSTVO BOLJ ZANIMIVO ZA MLADE?Mladi kmetje najbolj pogrešajo boljši dostop do kmetijskih zemljišč, finančnih sredstev in znanja. »To so ključni izzivi, ki jih moramo premostiti, da bodo mladi želeli kmetovati,« izpostavlja predsednica ZSPM. Razvoj marsikatere kmetije omejujejo pomanjkanje kmetijskih zemljišč ali pa so ta predraga za nakup oziroma najem. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima nižje najemnine, pa ima premalo zemljišč za vse, ki bi jih radi obdelovali. Zato mlade kmete moti dolgoročni najem na tisoče hektarjev, ki jih obdelujejo kmetijska podjetja. »Zato iščemo nove možnosti, kot je na primer zemljiški lizing. Ta bi mlademu kmetu omogočil nakup njive, ki jo ima v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če bi to želel,« pojasnjuje Letinova. Odbijajo jih tudi splošno stanje v kmetijstvu, zlasti nihanje odkupnih cen, in nevzdržne okoljske omejitve. Moti jih tudi to, da poklic kmeta v družbi še vedno ni dovolj cenjen.

Thu, 16. Nov 2023 at 14:46

171 ogledov

Podelili enajst zlatih priznanj
Zadnja nedelja v oktobru je že tradicionalno dan, ko na Bizeljskem opomnijo na preprosto in okusno jed iz ajdove moke in skute – bizeljski ajdov kolač. Tej kulinarični posebnosti je namenjena prireditev, na kateri tričlanska komisija oceni prinesene izdelke, nato pa vse tudi razstavijo. Letos jih je bilo 15, enajstim so podelili zlato priznanje.Bizeljski ajdov kolač je zelo uspešen projekt Aktiva kmetic Bizeljsko, ki deluje pod okriljem Društva kmetic Brežice, saj so z njim skoraj pozabljeno jed znova obudili in ji povrnili sloves v lokalnem okolju in širše. Zato k sodelovanju povabijo vse, ki cenijo tradicionalno hrano in kulinarične posebnosti domačega kraja ter se želijo preskusiti v pripravi te jedi, ki zahteva precej spretnosti.Bizeljski ajdov kolač»Priprava kolača skupaj z receptom se prenašata iz roda v rod in pripomoreta h krepitvi lokalne identitete, pestrosti in posebnostim našega območja. Najpomembnejše pa je, da tudi zato ajdov kolač še vedno živi med nami, da ga zna odlično pripraviti vedno več ljudi, da ga okolica ceni in spoštuje, kar je pomembno za ohranjanje kulturne in lokalne dediščine,« je povedala Zdravka Kampijut, predsednica brežiškega društva. Dodala je še, da je »nesnovna kulturna dediščina izjemnega pomena, zato jo moramo prepoznati, ohraniti in umestiti v slovenski in mednarodni prostor. S pomočjo in podporo Posavskega muzeja Brežice in Slovenskim etnografskim muzejem je Društvo kmetic Brežice že vpisano kot nosilec enote »priprave mlinčevke«, pripravljamo tudi vpis ženitovanjske pletenice v obliki srca. S ponosom sporočam, da je po dolgih letih vztrajanja tudi bizeljski ajdov kolač tik pred vpisom v register nesnovne kulturne dediščine.« Bizeljski ajdov kolač je postal nepogrešljiva jed na občinskih proslavah in prireditvah, vse pogosteje ga ponudijo tudi na regijskih in državnih prireditvah na Bizeljskem.Petnajst sodelujočih in kar enajst zlatih priznanjTričlanska komisija v sestavi: Slavka Preskar (članica DK Brežice), Sara Stadler, vinska kraljica Slovenije 2016, Ema Jevšnik (Kozjanski park) je pod budnim očesom koordinatorice projekta Milene Vranetič z veseljem ugotovila, da se kakovost izdelkov iz leta v leto izboljšuje. Med petnajstimi izdelki jih je kar enajst prejelo zlato priznanje.Dogodek je dopolnila tudi spremljevalna razstava namiznega posodja naših babic ter stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki, Adrijan Černelč iz Kozjanskega parka pa je kot zanimivost predstavil načine cepljenja sadnega drevja.Vsako leto lepši in okusnejšiMed gosti prireditve je bil tudi prof. dr. Ivan Kreft, agronom in genetik ter eden vodilnih raziskovalcev ajde in jedi iz nje pri nas in po svetu, ki je najmlajšim udeležencem peke bizeljskega ajdovega kolača podaril svojo knjigo z naslovom Ajda. Kulturni program so pripravili glasbeni pedagog Vilko Urek z učenkami, prireditev v dvorani OŠ Bizeljsko pa sta popestrili tudi članici Erna in Vesna, ki se ob takih priložnostih prelevita v Francko in Pepco. Prijetno nedeljsko druženje se je končalo ob okušanju kolačev.Pripravila: Lea Babič

Wed, 15. Nov 2023 at 14:57

156 ogledov

Preden bo minilo.
Mine dan, teden, leto, desetletje. Sedim, pišem in strnem svoje misli. Se tudi tebi zdi, da nas čas prehiteva? Da smo dneve (in noči) preslepljeni od nenehnih obvestil, vojnih grozot, novih čudnih pijač, odstopov ministrov, novih uredb, zakonov. Da ne utegnemo (za)dihati?Šla sem na sprehod v gozd. Opazovala sem jesensko listje, ki se z vrtinčenjem v vetru poslavlja od drevesa, kot bi mu pomahalo v slovo. Listi blestijo v najrazličnejših odtenkih rdeče, rjave, rumene, oranžne. Poslavljajo se v toplih odtenkih, čeprav bodo razpadli na tisoče majhnih koščkov.In čeprav bo listje na tleh strohnelo, bo drevo na spomlad ponovno na novo ozelenelo. Z novimi zelenimi listi, s katerimi bo drevo zadihalo s polnimi pljuči, si priskrbelo potrebne hranilne snovi, hkrati pa nam ustvarilo kisik za dihanje.Tudi ti odvrzi svoje skrbi, stvari, ki jih ne moreš spremeniti, mnenja okolice, na katera ne moreš vplivati, dogodke, ki jih ne moreš prikrojiti, ljudi in odnose, ki jih ne moreš prilagoditi. V teh jesensko-zimskih mesecih razmisli, kako boš na spomladi zacvetel – predrugačil svoje misli, načrte in ideje, da boš zadihal s polnimi pljuči.Ne pozabi, preden bo minilo življenje, začni živeti.Kolumno pripravlja: ZSPM

Wed, 15. Nov 2023 at 14:51

168 ogledov

V Žužemberku zadišale potice
V Žužemberku je Društvo kmečkih žena Suha krajina Žužemberk v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Novo mesto prvo nedeljo v novembru priredilo osmo državno ocenjevanje potic z razstavo in slovesno podelitvijo priznanj in nagrad.Številne obiskovalce in razstavljavke, med njimi sta bila tudi dva razstavljavca, so nagovorili predsednica društva Tadeja Lavrič, žužemberški župan Jože Papež, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in častna gostja poslanka državnega zbora Anja Bah Žibert. Na ocenjevanje so gospodinje prinesle 46 potic. Slaba polovica potic je bila orehovih, preostale pa z različnimi nadevi, rozinami, pa tudi z marmelado in medom. Zanimive potice polnega okusa sta ocenjevali dve strokovni komisiji pod vodstvom Cvetke Lavrič in Rezke Jerin.»Pridne, delovne kmetice in kmetje se trudite, da pridelujete zdravo in varno hrano in izdelujete kakovostne tradicionalne izdelke, med katerimi imajo pomembno mesto tudi krušni izdelki in tradicionalna slovenska potica,« je v imenu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in direktorja Damijana Vrtina ter dveh ocenjevalnih komisij zbrane pozdravila Cvetka Lavrič in povzela vtise ocenjevalne komisije.PET Z VSEMI TOČKAMI, TRI POSEBNA PRIZNANJAPodelili so 12 srebrnih priznanj, dve bronasti, ena zahvalo in kar 31 zlatih priznanj. Med »zlatimi« poticami jih je kar pet osvojilo vse možne točke, v samem vrhu ocenjevanja so bile: Anica Šmalc iz Uršnih sel, Jožica Košiček iz Zafare pri Žužemberku, Helena Černe iz Črnomlja, Ana Novak iz Žužemberka in Anica Šuštar iz Srednjega Lipovca.Posebno priznanje za trikrat zapored doseženo zlato priznanje na državnem ocenjevanju potic so prejele: Ivica Longar, Anica Kmet, obe iz žužemberškega društva, in Mihaela Blatnik iz Društva kmetic Šentjernej.V kulturnem programu, ki ga je povezovala Brigita Lavrič, so se predstavili z recitacijo pesmi o potici Silva Mohorčič, harmonikar Domen Lavrič in s humoristično točko članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.S humoristično točko sta v kulturnem programu navdušili članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.Pripravil: Slavko Mirtič
Teme
mlada kmetica leta

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kdo so kandidatke za mlado kmetico leta?