Imeti psa ali kakšno drugo domačo žival je zagotovo velika odgovornost in pomeni številne vsakodnevne obveznosti. Ne glede na vremenske razmere, naše razpoloženje ali čas, mu je potrebno nameniti pozornost. Prva in včasih najtežja odgovornost je zgodnje vstajanje, saj je treba prve pol ure dneva nameniti pasjemu sprehodu in ni važno ali je zunaj pol metra snega, -10 stopinj ali pa lije kot iz škafa. Medtem, ko drugi še sladko spite, se z Belo (OK, ima problem z vstajanjem, saj jo moram vedno buditi in spravljati iz njenega ležišča, saj vedno vstanem prvi), odpravim en krog po najini okolici. Prvih nekaj korakov je težkih in zaspanih, a ko se vrnem sem kot prerojen in zgodnjega vstajanja nikakor ne obžalujem več.

Psi večino svojega časa prespijo, čakajo na nas, da se vrnemo iz službe in ni važno, če smo pozni, vedno se nas razveselijo. Mislim, da so edina bitja na svetu, ki so sposobna izkazovati svoje veselje dan za dnem ob vsakem ponovnem srečanju z nami. Nikoli niso užaljeni in vedno so nas veseli, če smo še tako slabe volje, pa tudi solze se najhitreje ustavijo, če pobožamo in objamemo psa. 

Ljudje, ki imajo doma pse in mačke ali druge domače živali, imajo bistveno manj težav s previsokim krvnim tlakom in so manj dovzetni za številne bolezni. Druženje z živalmi povzroči izločanje hormonov sreče, ki so naravno sredstvo proti bolečini. Ravno zato se psi in tudi konji že lep čas uveljavljajo tudi kot terapevti. Psi so pogosti obiskovalci v domovih za starejše, saj prinašajo nekaj novega in zanimivega v pogosto monoton vsakdan. Pri oskrbovancih vzbujajo željo po gibanju na svežem zraku, preganjajo žalost in brezvoljnost ter prinašajo veselje. Koristi pa tudi psihičnemu in fizičnemu razvoju človeka. Sam se za redno rekreacijo zagotovo lahko zahvalim Beli, saj po vsej verjetnosti sam še zdaleč ne bi tako pogosto hodil na sprehode kot pa moram z njo. Hočem, nočem, moram. 

Psi so naši družabniki in prijatelji, zato je potrebno ravnati z njimi spoštljivo in odgovorno.