Metlika
Galerija Kambič Metlika
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. Maj 2017 ob 17:25

Odpri galerijo

Galerija Kambič Metlika  Cesta bratstva in enotnosti 51, 8330 Metlika

Najava vodenega ogleda za skupine:

Telefon: +386 (0)7 305 83 32

Stalna razstava Ljubiteljev zaklad

zbirka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in

primadone Vilme Bukovec

(avtorske skupine: Andreja Brancelj Bednaršek, akad. prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Marko Kambič, prof. dr. Nina Gale, Marko Košir, Mateja Černič, Leon Gregorčič, Jurij Kocuvan, Alenka Misja) 

 je prejemnica

VALVASORJEVE NAGRADE

za leto 2021

Vinko KAMBIČ zdravnik otorinolaringolog

Vinko Kambič je bil rojen 7. aprila 1920 v Metliki. Po končani gimnaziji se je leta 1939 vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je študij prekinil in sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Za doktorja splošne medicine je promoviral v Zagrebu leta 1947. Otorinolaringologijo je specializiral v Ljubljani in Zagrebu ter leta 1956 v Beogradu opravil specialistični izpit. Doktorat znanosti z naslovom Vpliv testosterona na laringalno sluznico je zagovarjal leta 1968 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Toulousu, Kölnu, Chicagu, Bordeauxu, Essnu, Londonu, Glasgowu, Milanu in Padovi. Do 1957 je delal v Jugoslovanski ljudski armadi, nato na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer je bil v letih 1969–87 direktor. Istočasno je bil tudi predstojnik Katedre za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Ljubljani; tu je bil 1979–81 dekan. Leta 1985 je postal dopisni, 1989 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 24. novembra 2001 v Ljubljani, pokopan pa je v Metliki.

V strokovnem in raziskovalnem delu se je posvetil predvsem laringologiji. Na kliniki je uvedel nove diagnostične in terapevtske metode. Prvi v Jugoslaviji, pa tudi med prvimi v svetu, je razvil laringomikroskopijo; njegova razdelitev hiperplastičnih sprememb sluznice grla je mednarodno priznana in ga uvršča med najzaslužnejše za razvoj ohranitvene kirurgije grla. Napisal je več kot 200 znanstvenih in strokovnih razprav in prvi slovenski učbenik Otorinolaringologija za študente medicine, stomatologije in splošne zdravnike (prva izdaja 1975, druga 1984), ki je še danes temeljni učbenik za študente. Prejel je Kidričevo nagrado (1978), Zoisovo nagrado za življenjsko delo (2000), bil pa je tudi nosilec številnih visokih državnih odlikovanj.

Vilma BUKOVEC KAMBIČ operna pevka

Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG, kjer je bila vrsto let prva pevka ansambla.

Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenufe, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani in je sodelovala pri krstu večine slovenskih opernih del. Hkrati je pela tudi na vseh gostovanjih ljubljanske opere v tujini. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Njen glas je ohranjen v različnih arhivih in na nekaterih ploščah. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Umrla je 6. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana je v Metliki.

Donacija umetniških del in kulturnozgodovinskih predmetov

Čeprav je bil akademik Kambič do konca življenja v celoti predan medicini, je pičlo odmerjen prosti čas posvetil umetnosti, predvsem ga je navduševala likovna umetnost. Bil je velik poznavalec, ljubitelj in zbiratelj slovenskih slikarjev, zlasti impresionistov ter Kosa, Kregarja, Pavlovca, Perka, Pogačnika in v zadnjih letih še prav posebej Mušiča in Bernika. Desetletja je z največjo vnemo, ljubeznijo in odrekanjem dopolnjeval svojo zbirko umetnin, ki niso mogle biti skrbneje varovane ali obnovljene kot v njegovih rokah. V prepoznavni umetniški zbirki nacionalnega pomena je s prefinjenim občutkom za lepoto zaokrožil prerez skozi vrhunske stvaritve slovenske upodabljajoče umetnosti, od slik in kipov iz obdobja baroka, preko izjemne in bogate zbirke slik na steklo, skrinj, ur, stilnega pohištva do dediščine slovenskih umetnikov.

V donaciji akademika prof. dr. Vinka Kambiča in njegove soproge Vilme Bukovec Kambič, ki je razstavljena v dveh nadstropjih Galerije Kambič, so dela različnih avtorjev: od generacije naših realistov in impresionistov do zdaj živečih umetnikov.

Posebno mesto zagotovo pripada prominentni osebnosti impresionizma Rihardu Jakopiču in na drugi strani kar osemnajstim delom enega najbolj uspešnih slikarjev Zorana Mušiča. Tu so še dela Božidarja Jakca in Maksima Gasparija ter Franceta Pavlovca in Staneta Kregarja. S slikami nostalgično čustvenega opevanja lepot naše krajine je prisoten Lojze Perko. Z osmimi deli je predstavljen akademik Janez Bernik, gotovo eden vodilnih iz generacije, šolane že na ljubljanski akademiji. Na ogled so še dela našega vodilnega kolorista Andreja Jemca, Marijana Tršarja, akrili Jožeta Ciuhe in še vrsta drugih umetnin različnih avtorjev, tudi kiparjev Draga Tršarja in Stojana Batiča.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 16. Dec 2024 at 09:53

52 ogledov

Voščilo

Thu, 12. Dec 2024 at 09:31

63 ogledov

Naprej v preteklost - #muzejinustvarjalnost
Tokratna akcija #naprejvpreteklost je obarvana raziskovalno in ustvarjalno. In ni boljšega, s čimer lahko povzamemo duh akcije, kot nagrajeni animirani filmi, v katerih je v nekaj minutah strnjeno raziskovanje dediščine in obilica ustvarjalnosti ter medgeneracijskega sodelovanja.Predstavljamo filme, ki so plod dela belokranjskih osnovnošolcev, njihovih mentoric, Društva Slon ter naše kustosinje pedagoginje, vsak izmed njih pa bogati tudi naše stalne razstave.Prva na vrsti je legenda o nastanku Kučarja, del razstave Arheološko bogastvo Bele krajine.Časovni stroj #naprejvpreteklost vas bo nadalje prestavil v obdobje grajskega življenja, vpadov Turkov in čarovništva ... v obdobje legende o nastanku metliškega grba. Animirani film najdete tudi na novi stalni razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." Bela krajina v srednjem in novem veku.Kako je Črnomelj dobil svoje ime?Oglejte si zadnjo animacijo v tem tednu sprehoda #naprejvpreteklost in izvedite. Pozorni pa bodite tudi na domiselnost učencev OŠ Mirana Jarca Črnomelj in njihovih mentoric pri uporabi materialov, ki zgodbo razvijejo v res dovršeno celoto. Tudi ta film ima svoje mesto na novi stalni razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." Bela krajina v srednjem in novem veku.

Fri, 6. Dec 2024 at 09:43

62 ogledov

Cveto Zlate (1955)
Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi magistriral. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, fotografijo in uporabno grafiko. Sodeluje na skupinskih razstavah in imel je številne samostojne.Breze1981, olje/platnoinv. št.: U 5829

Fri, 6. Dec 2024 at 09:38

67 ogledov

Dušan Muc (1952)
Po diplomi na Akademiji primenjenih umetnosti v Beogradu je delal kot kostumograf, likovni pedagog in ilustrator. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in žiriranih skupinskih razstavah v domovini in tujini. Za ilustracije je prejel Levstikovo nagrado in nagrado Hinka Smrekarja.Krajina 51982, tušinv. št.: U 484Krajina 61982, tušinv. št.: U 485Krajina 71982, tušinv. št.: U 486

Wed, 4. Dec 2024 at 14:27

103 ogledov

Marin Berovič (1951)
Povezal je znanost in umetnost, saj je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, magistriral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za restavratorstvo in konservatorstvo, doktorat pa je opravljal na Tehniški univerzi v Gradcu. Bil je profesor na različnih fakultetah in akademiji.Samotna breza1982, pastelinv. št.: U 5755Štiri breze1981, akvarelinv. št.: U 9609

Wed, 4. Dec 2024 at 14:17

93 ogledov

Vojko Pogačar (1950)
Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Najprej je bil zaposlen kot industrijski oblikovalec, potem se je odločil za svobodni poklic. Kot samostojni kulturni delavec je imel številne samostojne razstave, sodeloval pa je tudi na skupinskih v Sloveniji in tujini.Iz Bele krajine1981, olje/platnoinv. št.: U 5747Pri Veselici1983, olje/platnoinv. št.: U 5835
Teme
obisk BelokranjskiMuzej GalerijaKambič stalnarazstava Valvasorjevanagrada

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Metlika