Arheologija
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. Maj 2017 ob 17:37

Odpri galerijo

Najstarejši ohranjeni predmeti v arheološki zbirki so iz 5. tisočletja pred našim štetjem, in sicer iz obdobja mlajše kamene dobe. Večina raznolikega lončenega posodja, orodja, orožja in nakita se navezuje na čas do pozne antike, čeprav so v zbirki tudi srednjeveški in novoveški predmeti. Prvih petindvajset let je muzej na terenu Bele krajine opravljal tudi spomeniškovarstveno službo, zlasti je skrbel za arheološka izkopavanja na Kučarju pri Podzemlju, na Borštku v Metliki in v Rosalnicah. Tem najdiščem so se potem, ko so izkopavanja večinoma vodili v Zavodu za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta, pridružila številna nova: Moverna vas, Hrib v Metliki, Sv. Duh v Črnomlju in druga.


POSODA 
5. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Moverna vas
inv. št.: A 3750

Foto: Branko Babić

Za slovenska celinska najdišča 5. tisočletja pred našim štetjem je značilna rdeče pobarvana keramika, ki je izdelana iz prečiščene gline in zelo dobro žgana. Odkritje postopka izdelave lončevine je v mlajši kameni dobi pomenilo pomembno tehnološko prelomnico v tehnološkem razvoju človeške družbe.

KAMNITA SEKIRA 
5. – 3. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Dragovanja vas
inv. št.: A 116

Foto: Branko Babić

Kamnita sekira je iz svetlosivega peščenca. V prerezu je trikotne oblike, en konec se končuje v rezilu, drugi ima luknjo za nasajanje. Za neolitik in eneolitik je bilo značilno glajeno kamnito orodje iz trših kamnin. 

BRONASTA SEKIRA 
12. – 9. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Kučar, Podzemelj
inv. št.: A 271

Foto: Branko Babić

Ustje sekire je odebeljeno in okrašeno s remi plastičnimi rebri. Prav tako je z rebri okrašeno tudi telo sekire, ki se v loku dvigajo od rezila k ustju. Različni tipi sekir so iz različnih obdobij bronaste dobe, to uporabljali v pozni bronasti dobi. 

ŽARA 
7. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Borštek, Metlika
inv. št.: A 132

Foto: Branko Babić

Bikonična žara z visokim stožčastim vratom in širokim navzven zavihanim ustjem je iz sivočrne gline.  Ustje je na notranji strani okrašeno s cikcakastim ornamentom. Na vratu so vrezani štirje ornamenti: dva v obliki malteškega križa in dva v obliki enakokrakega trikotnika, ki je sestavljen iz šestih manjših trikotnikov. Ornament v obliki malteškega križa kaže na povezave z vzhodom.

BRONAST PEKTORAL 
6. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Hrib, Metlika
inv. št.: A 592

Foto: Branko Babić

Bronast obesek ima spiralno zavita konca. Na njem visijo obeski v obliki zrna. Obesek je sestavljen iz treh delov. Začenja ga obesek s tremi zankami, izdelan iz bronaste žice. Na spodnjih dveh zankah obeska, ki ima spiralno zvita konca, visijo po tri profilirane paličice, nanje pa so obešene bronaste jagode, ki posnemajo obliko polžev kavri. Ti živijo v toplih morjih Indijskega oceana in jugozahodnem delu Tihega oceana, že v prazgodovini pa so predstavljali veliko dragocenost in redkost. Prav zato so jim takratni ljudje pripisovali celo magijsko moč. V naše kraje so pektoral prinesli prazgodovinski trgovci.

BRONASTA PASNA SPONA 
Konec 2. ali 1. stoletja pred našim štetjem
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj
inv. št.: A 2625
 
Foto: Branko Babić

Del bronaste spone pravokotne oblike ima motiv stilizirane konjske glave. Na dveh vogalih je po ena železna zakovica. Pasovi, okovani z bronastimi gumbki, ki so se spenjali z ulitimi bronastimi sponami trapezaste oblike z železnim kavljem, so bile sestavni del noše nekaterih ženskih viniških skupnosti. Spone imajo na sprednji strani reliefen geometrijski ali figuralni okras. 

KELTSKI MEČ 
2. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Pungart, Metlika
inv. št.: A 472

Foto: Branko Babić

Železen meč je dvorezen. Na prehodu rezila v trn je vtisnjena figura majhne človeške glave z izbuljenimi očmi. Na rezilih keltskih mečev iz 2. stoletja pred našim štetjem so včasih pod ročajem vtisnjeni žigi. Verjetno ne gre za znake orožarskih delavnic ali lastniških oznake, ampak za magične simbole, ki naj bi bojevnike ščitili v boju. Na meču s Pungarta je upodobljen obraz brkatega moškega z iztegnjenim jezikom. 

OLJENKA 
Zadnja četrtina 1. stoletja 
Najdišče: Borštek, Metlika
inv. št.: A 11679

Foto: Branko Babić

Oljenka iz svetlorjave gline. Na dnu ima vrezan krog s petimi pikami. Na disku je vtisnjen plastičen relief dirjajočega konja. Oljenke – stare svetilke, v katerih gori olje, o v naše kraje najprej uvažali, nato pa so jih začeli izdelovati v domačih lončarskih delavnicah.  

OBESEK KRIŽEC 
5. stoletje
Najdišče: Kučar, Podzemelj
inv. št.: R 162
Foto: Branko Babić

Obesek v obliki križa z razširjenimi kraki je iz srebrne pločevine. Ob robu je okrašen z nizom iztolčenih pik. V luknjico na vrhu kraka je vdeta zanka v obliki črke S, narejena iz srebrne žice. Prevlada krščanstva je vplivala tudi na oblikovanje okrasja in uporabnih predmetov.    

AMFORA 
pozno 5. do zgodnje 6. stoletje
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj
inv. št.: A 2509


Foto: Branko Babić

Poznoantična dvoročajna amfora ima cilindrični vrat in ravno zaključeno rahlo odebeljeno ustje. Rame in trup posode so narebreni. Amforo bledorumene barve so uporabljali za shranjevanje vina, olja, medu ali vode.

GLAVNIK 
5. – 6. stoletje
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj     
inv. št.: A 2629


Foto: Branko Babić

Rožen dvovrstni glavnik ima v sredini izrezljane boke. Prečki polkrožnega preseka sta okrašeni s štirimi trojnimi poševnimi vrezi in poševnimi nizi pik. Krajši robovi prečk so okrašeni s prečnimi vrezi. Prečki sta pritrjeni na glavnik s šestimi železnimi zakovicami.  

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 16. Dec 2024 at 09:53

74 ogledov

Voščilo

Thu, 12. Dec 2024 at 09:31

90 ogledov

Naprej v preteklost - #muzejinustvarjalnost
Tokratna akcija #naprejvpreteklost je obarvana raziskovalno in ustvarjalno. In ni boljšega, s čimer lahko povzamemo duh akcije, kot nagrajeni animirani filmi, v katerih je v nekaj minutah strnjeno raziskovanje dediščine in obilica ustvarjalnosti ter medgeneracijskega sodelovanja.Predstavljamo filme, ki so plod dela belokranjskih osnovnošolcev, njihovih mentoric, Društva Slon ter naše kustosinje pedagoginje, vsak izmed njih pa bogati tudi naše stalne razstave.Prva na vrsti je legenda o nastanku Kučarja, del razstave Arheološko bogastvo Bele krajine.Časovni stroj #naprejvpreteklost vas bo nadalje prestavil v obdobje grajskega življenja, vpadov Turkov in čarovništva ... v obdobje legende o nastanku metliškega grba. Animirani film najdete tudi na novi stalni razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." Bela krajina v srednjem in novem veku.Kako je Črnomelj dobil svoje ime?Oglejte si zadnjo animacijo v tem tednu sprehoda #naprejvpreteklost in izvedite. Pozorni pa bodite tudi na domiselnost učencev OŠ Mirana Jarca Črnomelj in njihovih mentoric pri uporabi materialov, ki zgodbo razvijejo v res dovršeno celoto. Tudi ta film ima svoje mesto na novi stalni razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." Bela krajina v srednjem in novem veku.

Fri, 6. Dec 2024 at 09:43

75 ogledov

Cveto Zlate (1955)
Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi magistriral. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, fotografijo in uporabno grafiko. Sodeluje na skupinskih razstavah in imel je številne samostojne.Breze1981, olje/platnoinv. št.: U 5829

Fri, 6. Dec 2024 at 09:38

79 ogledov

Dušan Muc (1952)
Po diplomi na Akademiji primenjenih umetnosti v Beogradu je delal kot kostumograf, likovni pedagog in ilustrator. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in žiriranih skupinskih razstavah v domovini in tujini. Za ilustracije je prejel Levstikovo nagrado in nagrado Hinka Smrekarja.Krajina 51982, tušinv. št.: U 484Krajina 61982, tušinv. št.: U 485Krajina 71982, tušinv. št.: U 486

Wed, 4. Dec 2024 at 14:27

114 ogledov

Marin Berovič (1951)
Povezal je znanost in umetnost, saj je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, magistriral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za restavratorstvo in konservatorstvo, doktorat pa je opravljal na Tehniški univerzi v Gradcu. Bil je profesor na različnih fakultetah in akademiji.Samotna breza1982, pastelinv. št.: U 5755Štiri breze1981, akvarelinv. št.: U 9609

Wed, 4. Dec 2024 at 14:17

101 ogledov

Vojko Pogačar (1950)
Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Najprej je bil zaposlen kot industrijski oblikovalec, potem se je odločil za svobodni poklic. Kot samostojni kulturni delavec je imel številne samostojne razstave, sodeloval pa je tudi na skupinskih v Sloveniji in tujini.Iz Bele krajine1981, olje/platnoinv. št.: U 5747Pri Veselici1983, olje/platnoinv. št.: U 5835
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Arheologija