Arheologija
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. Maj 2017 ob 17:37

Odpri galerijo

Arheološko bogastvo Bele krajine, del stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij; foto: Leon Gregorčič, 2022

Najstarejši ohranjeni predmeti v arheološki zbirki so iz 5. tisočletja pred našim štetjem, in sicer iz obdobja mlajše kamene dobe. Večina raznolikega lončenega posodja, orodja, orožja in nakita se navezuje na čas do pozne antike, čeprav so v zbirki tudi srednjeveški in novoveški predmeti. Prvih petindvajset let je muzej na terenu Bele krajine opravljal tudi spomeniškovarstveno službo, zlasti je skrbel za arheološka izkopavanja na Kučarju pri Podzemlju, na Borštku v Metliki in v Rosalnicah. Tem najdiščem so se potem, ko so izkopavanja večinoma vodili v Zavodu za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta, pridružila številna nova: Moverna vas, Hrib v Metliki, Sv. Duh v Črnomlju in druga.


POSODA 
5. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Moverna vas
inv. št.: A 3750

Za slovenska celinska najdišča 5. tisočletja pred našim štetjem je značilna rdeče pobarvana keramika, ki je izdelana iz prečiščene gline in zelo dobro žgana. Odkritje postopka izdelave lončevine je v mlajši kameni dobi pomenilo pomembno tehnološko prelomnico v tehnološkem razvoju človeške družbe.

KAMNITA SEKIRA 
5. – 3. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Dragovanja vas
inv. št.: A 116

Kamnita sekira je iz svetlosivega peščenca. V prerezu je trikotne oblike, en konec se končuje v rezilu, drugi ima luknjo za nasajanje. Za neolitik in eneolitik je bilo značilno glajeno kamnito orodje iz trših kamnin. 

BRONASTA SEKIRA 
12. – 9. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Kučar, Podzemelj
inv. št.: A 271

Ustje sekire je odebeljeno in okrašeno s remi plastičnimi rebri. Prav tako je z rebri okrašeno tudi telo sekire, ki se v loku dvigajo od rezila k ustju. Različni tipi sekir so iz različnih obdobij bronaste dobe, to uporabljali v pozni bronasti dobi. 

ŽARA 
7. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Borštek, Metlika
inv. št.: A 132

Bikonična žara z visokim stožčastim vratom in širokim navzven zavihanim ustjem je iz sivočrne gline.  Ustje je na notranji strani okrašeno s cikcakastim ornamentom. Na vratu so vrezani štirje ornamenti: dva v obliki malteškega križa in dva v obliki enakokrakega trikotnika, ki je sestavljen iz šestih manjših trikotnikov. Ornament v obliki malteškega križa kaže na povezave z vzhodom.

BRONAST PEKTORAL 
6. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Hrib, Metlika
inv. št.: A 592

Bronast obesek ima spiralno zavita konca. Na njem visijo obeski v obliki zrna. Obesek je sestavljen iz treh delov. Začenja ga obesek s tremi zankami, izdelan iz bronaste žice. Na spodnjih dveh zankah obeska, ki ima spiralno zvita konca, visijo po tri profilirane paličice, nanje pa so obešene bronaste jagode, ki posnemajo obliko polžev kavri. Ti živijo v toplih morjih Indijskega oceana in jugozahodnem delu Tihega oceana, že v prazgodovini pa so predstavljali veliko dragocenost in redkost. Prav zato so jim takratni ljudje pripisovali celo magijsko moč. V naše kraje so pektoral prinesli prazgodovinski trgovci.

BRONASTA PASNA SPONA 
Konec 2. ali 1. stoletja pred našim štetjem
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj
inv. št.: A 2625

Del bronaste spone pravokotne oblike ima motiv stilizirane konjske glave. Na dveh vogalih je po ena železna zakovica. Pasovi, okovani z bronastimi gumbki, ki so se spenjali z ulitimi bronastimi sponami trapezaste oblike z železnim kavljem, so bile sestavni del noše nekaterih ženskih viniških skupnosti. Spone imajo na sprednji strani reliefen geometrijski ali figuralni okras. 

KELTSKI MEČ 
2. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Pungart, Metlika
inv. št.: A 472

Železen meč je dvorezen. Na prehodu rezila v trn je vtisnjena figura majhne človeške glave z izbuljenimi očmi. Na rezilih keltskih mečev iz 2. stoletja pred našim štetjem so včasih pod ročajem vtisnjeni žigi. Verjetno ne gre za znake orožarskih delavnic ali lastniških oznake, ampak za magične simbole, ki naj bi bojevnike ščitili v boju. Na meču s Pungarta je upodobljen obraz brkatega moškega z iztegnjenim jezikom. 

OLJENKA 
Zadnja četrtina 1. stoletja 
Najdišče: Borštek, Metlika
inv. št.: A 11679

Oljenka iz svetlorjave gline. Na dnu ima vrezan krog s petimi pikami. Na disku je vtisnjen plastičen relief dirjajočega konja. Oljenke – stare svetilke, v katerih gori olje, o v naše kraje najprej uvažali, nato pa so jih začeli izdelovati v domačih lončarskih delavnicah.  

OBESEK KRIŽEC 
5. stoletje
Najdišče: Kučar, Podzemelj
inv. št.: R 162

Obesek v obliki križa z razširjenimi kraki je iz srebrne pločevine. Ob robu je okrašen z nizom iztolčenih pik. V luknjico na vrhu kraka je vdeta zanka v obliki črke S, narejena iz srebrne žice. Prevlada krščanstva je vplivala tudi na oblikovanje okrasja in uporabnih predmetov.    

AMFORA 
pozno 5. do zgodnje 6. stoletje
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj
inv. št.: A 2509

Poznoantična dvoročajna amfora ima cilindrični vrat in ravno zaključeno rahlo odebeljeno ustje. Rame in trup posode so narebreni. Amforo bledorumene barve so uporabljali za shranjevanje vina, olja, medu ali vode.

GLAVNIK 
5. – 6. stoletje
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj     
inv. št.: A 2629

Rožen dvovrstni glavnik ima v sredini izrezljane boke. Prečki polkrožnega preseka sta okrašeni s štirimi trojnimi poševnimi vrezi in poševnimi nizi pik. Krajši robovi prečk so okrašeni s prečnimi vrezi. Prečki sta pritrjeni na glavnik s šestimi železnimi zakovicami.  

Foto: Branko Babić

<< MUZEJSKE ZBIRKE IN PREDMETI

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 14. May 2026 at 08:50

240 ogledov

Praznično!
Mednarodni dan muzejev 2026 v Metliki»Muzeji povezujejo razdeljeni svet«V muzeju smo na ta praznični dan na široko odprli vrata in še enkrat potrdili, da muzeji res povezujejo.Dopoldne smo začeli v duhu spomina in spoštovanja. Obiskali so nas člani Zveze borcev za vrednote NOB Metlika, ki so si pod vodstvom Leona Gregorčiča ogledali muzejsko zbirko, tudi zadnjo sobo, posvečeno narodnoosvobodilnemu boju. Ta prostor nas vedno znova spomni, kako pomembni so pogum, solidarnost in medsebojno povezovanje – vrednote, ki so ljudem nekoč pomagale premagovati najtežje čase.Potem pa smo naredili čisto pravi časovni skok nekaj stoletij nazaj. V muzej so prihrumeli učenci podaljšanega bivanja OŠ Metlika, ki so najprej raziskovali srednji vek in reševali labirint, nato pa ustvarili še svoje sodčke. Največje navdušenje je prinesla igra Jurij in skrivnostna vinska pot. Skupaj smo se podali na pot od Metlike proti Ljubljani, premagovali ovire, branili sodčke pred roparji in ob tem dokazali, da največ dosežemo takrat, ko stopimo skupaj.Naš muzej se je prelevil v prostor srečevanja generacij – od zgodb narodnoosvobodilnega boja do otroškega smeha, igre in ustvarjalnosti. In prav v tem je lepota tokratne teme – muzeji niso le prostor preteklosti, ampak mostovi, ki povezujejo ljudi, zgodbe in čas.

Thu, 14. May 2026 at 08:50

178 ogledov

Vabljeni!

Fri, 8. May 2026 at 08:41

271 ogledov

Odprtje razstave Božidarja Jakca
Z včerajšnjim odprtjem razstave Božidar Jakac Podobe Bele krajine v Galeriji Kambič smo obeležili 75-letnico Belokranjskega muzeja in 25-letnico Galerije Kambič.Slavnostnega dogodka se je udeležila številčna množica podpornikov muzeja, ki že desetletja spremljajo njegovo delovanje in izkazujejo naklonjenost ohranjanju in predstavljanju belokranjske kulturne dediščine.Del te je nedvomno tudi triinosemdeset del Božidarja Jakca, ki jih hrani Belokranjski muzej. Na tokratni razstavi v Galeriji Kambič je predstavljen Jakčev "belokranjski opus", sedemdeset del, ki kot celota še nikoli niso bila predstavljena javnosti in imajo poleg likovne tudi pomembno dokumentarno vrednost.Po pozdravnem nagovoru v. d. direktorja Belokranjskega muzeja Kristjana Husiča sta o pomembnosti avtorja ter razstave in kataloga za širši slovenski prostor spregovorila avtorja muzejska svetnica Andreja Brancelj Bednaršek in umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar. Razstavo sta odprla častna gosta Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika, in Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.Tako kot imenovanje Božidarja Jakca za častnega občana Metlike leta 1985 je tudi odprtje razstave s pesmijo pospremil Metliški oktet Vitis.Razstava bo na ogled do 25. septembra 2027, spremlja pa jo tudi bogat katalog reprodukcij s predstavitvijo Jakčevega ustvarjanja v Beli krajini v različnih življenjskih obdobjih (na voljo v Galeriji Kambič in muzejski trgovini).Prisrčno vabljeni!Vabljeni tudi k ogledu in poslušanju prispevkov RTV Slovenija:https://365.rtvslo.si/arhiv/svet-kulture/175219694https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175219814© Primož Pablo Miklavc Turnher za vsa razstavljena in reproducirana dela Božidarja Jakca

Wed, 29. Apr 2026 at 09:47

212 ogledov

Vabljeni!

Mon, 9. Mar 2026 at 09:00

575 ogledov

Predstavitev knjige
Včeraj, 18. marca, smo v Podzemlju in Metliki doživeli dan, posvečen arheologiji in izjemni dediščini Bele krajine.Dogajanje se je začelo že ob 15. uri s strokovnim vodstvom dr. Lucije Grahek po arheološkem najdišču Kučar. Udeleženci so se podali na zanimiv pohod ter ob strokovni razlagi spoznavali pomen tega prostora kot enega ključnih železnodobnih središč.V večernih urah je v Metliškem gradu sledila predstavitev znanstvene monografije dr. Lucije Grahek Pezdirčeva njiva v Podzemlju: Železna doba od Podzemlja do Vinice, ki je izšla kot 50. zvezek zbirke Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. Avtorica je predstavila knjigo, v kateri so celovito in znanstveno obdelani rezultati večletnih raziskav obsežnega grobišča Pezdirčeva njiva – od pogrebnih praks do bogatega grobnega inventarja ter številnih interdisciplinarnih analiz.Posebno vrednost pa imajo tudi same najdbe, ki so že predstavljene javnosti na razstavi Arheološko bogastvo Bele krajine oziroma Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Med njimi izstopata najstarejši zlatnik – keltska imitacija zlatnika Aleksandra Velikega – ter izjemna negovska čelada, ki pričata o bogastvu, stikih in družbeni strukturi tedanjega prostora.Predstavljena monografija tako povezuje vse te izjemne predmete v širšo zgodbo ter pomembno prispeva k razumevanju razvoja Bele krajine v starejši in mlajši železni dobi.Hvala vsem, ki ste bili z nami in soustvarili prijeten ter navdihujoč dan!Foto: Andreja Drakulič Veselič, Leon Gregorčič

Wed, 25. Feb 2026 at 09:13

596 ogledov

Odpiralni čas
Belokranjski muzej Metlikaod torka do sobote od 9. do 17. ureob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure(zaprto: 1. januarja, 1. novembra in 25. decembra)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.Galerija Kambič Metlika od torka do sobote od 10. do 16. ureob praznikih od 10. do 14. ure(zaprto ob ponedeljkih, nedeljah, meseca januarja, 1. novembra in 25. decembra)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.Spominska hiša Otona Župančiča Vinica - ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič od torka do petka od 8. do 16. ureob sobotah od 9. do 13. ure(zaprto ob ponedeljkih, nedeljah in praznikih)poletni čas (15. 6. - 15. 9.)od torka do petka od 8. do 18. ureob sobotah od 9. do 15. ureob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure(zaprto ob ponedeljkih)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Arheologija