Arheologija
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. Maj 2017 ob 17:37

Odpri galerijo

Arheološko bogastvo Bele krajine, del stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij; foto: Leon Gregorčič, 2022

Najstarejši ohranjeni predmeti v arheološki zbirki so iz 5. tisočletja pred našim štetjem, in sicer iz obdobja mlajše kamene dobe. Večina raznolikega lončenega posodja, orodja, orožja in nakita se navezuje na čas do pozne antike, čeprav so v zbirki tudi srednjeveški in novoveški predmeti. Prvih petindvajset let je muzej na terenu Bele krajine opravljal tudi spomeniškovarstveno službo, zlasti je skrbel za arheološka izkopavanja na Kučarju pri Podzemlju, na Borštku v Metliki in v Rosalnicah. Tem najdiščem so se potem, ko so izkopavanja večinoma vodili v Zavodu za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta, pridružila številna nova: Moverna vas, Hrib v Metliki, Sv. Duh v Črnomlju in druga.


POSODA 
5. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Moverna vas
inv. št.: A 3750

Za slovenska celinska najdišča 5. tisočletja pred našim štetjem je značilna rdeče pobarvana keramika, ki je izdelana iz prečiščene gline in zelo dobro žgana. Odkritje postopka izdelave lončevine je v mlajši kameni dobi pomenilo pomembno tehnološko prelomnico v tehnološkem razvoju človeške družbe.

KAMNITA SEKIRA 
5. – 3. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Dragovanja vas
inv. št.: A 116

Kamnita sekira je iz svetlosivega peščenca. V prerezu je trikotne oblike, en konec se končuje v rezilu, drugi ima luknjo za nasajanje. Za neolitik in eneolitik je bilo značilno glajeno kamnito orodje iz trših kamnin. 

BRONASTA SEKIRA 
12. – 9. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Kučar, Podzemelj
inv. št.: A 271

Ustje sekire je odebeljeno in okrašeno s remi plastičnimi rebri. Prav tako je z rebri okrašeno tudi telo sekire, ki se v loku dvigajo od rezila k ustju. Različni tipi sekir so iz različnih obdobij bronaste dobe, to uporabljali v pozni bronasti dobi. 

ŽARA 
7. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Borštek, Metlika
inv. št.: A 132

Bikonična žara z visokim stožčastim vratom in širokim navzven zavihanim ustjem je iz sivočrne gline.  Ustje je na notranji strani okrašeno s cikcakastim ornamentom. Na vratu so vrezani štirje ornamenti: dva v obliki malteškega križa in dva v obliki enakokrakega trikotnika, ki je sestavljen iz šestih manjših trikotnikov. Ornament v obliki malteškega križa kaže na povezave z vzhodom.

BRONAST PEKTORAL 
6. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Hrib, Metlika
inv. št.: A 592

Bronast obesek ima spiralno zavita konca. Na njem visijo obeski v obliki zrna. Obesek je sestavljen iz treh delov. Začenja ga obesek s tremi zankami, izdelan iz bronaste žice. Na spodnjih dveh zankah obeska, ki ima spiralno zvita konca, visijo po tri profilirane paličice, nanje pa so obešene bronaste jagode, ki posnemajo obliko polžev kavri. Ti živijo v toplih morjih Indijskega oceana in jugozahodnem delu Tihega oceana, že v prazgodovini pa so predstavljali veliko dragocenost in redkost. Prav zato so jim takratni ljudje pripisovali celo magijsko moč. V naše kraje so pektoral prinesli prazgodovinski trgovci.

BRONASTA PASNA SPONA 
Konec 2. ali 1. stoletja pred našim štetjem
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj
inv. št.: A 2625

Del bronaste spone pravokotne oblike ima motiv stilizirane konjske glave. Na dveh vogalih je po ena železna zakovica. Pasovi, okovani z bronastimi gumbki, ki so se spenjali z ulitimi bronastimi sponami trapezaste oblike z železnim kavljem, so bile sestavni del noše nekaterih ženskih viniških skupnosti. Spone imajo na sprednji strani reliefen geometrijski ali figuralni okras. 

KELTSKI MEČ 
2. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Pungart, Metlika
inv. št.: A 472

Železen meč je dvorezen. Na prehodu rezila v trn je vtisnjena figura majhne človeške glave z izbuljenimi očmi. Na rezilih keltskih mečev iz 2. stoletja pred našim štetjem so včasih pod ročajem vtisnjeni žigi. Verjetno ne gre za znake orožarskih delavnic ali lastniških oznake, ampak za magične simbole, ki naj bi bojevnike ščitili v boju. Na meču s Pungarta je upodobljen obraz brkatega moškega z iztegnjenim jezikom. 

OLJENKA 
Zadnja četrtina 1. stoletja 
Najdišče: Borštek, Metlika
inv. št.: A 11679

Oljenka iz svetlorjave gline. Na dnu ima vrezan krog s petimi pikami. Na disku je vtisnjen plastičen relief dirjajočega konja. Oljenke – stare svetilke, v katerih gori olje, o v naše kraje najprej uvažali, nato pa so jih začeli izdelovati v domačih lončarskih delavnicah.  

OBESEK KRIŽEC 
5. stoletje
Najdišče: Kučar, Podzemelj
inv. št.: R 162

Obesek v obliki križa z razširjenimi kraki je iz srebrne pločevine. Ob robu je okrašen z nizom iztolčenih pik. V luknjico na vrhu kraka je vdeta zanka v obliki črke S, narejena iz srebrne žice. Prevlada krščanstva je vplivala tudi na oblikovanje okrasja in uporabnih predmetov.    

AMFORA 
pozno 5. do zgodnje 6. stoletje
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj
inv. št.: A 2509

Poznoantična dvoročajna amfora ima cilindrični vrat in ravno zaključeno rahlo odebeljeno ustje. Rame in trup posode so narebreni. Amforo bledorumene barve so uporabljali za shranjevanje vina, olja, medu ali vode.

GLAVNIK 
5. – 6. stoletje
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj     
inv. št.: A 2629

Rožen dvovrstni glavnik ima v sredini izrezljane boke. Prečki polkrožnega preseka sta okrašeni s štirimi trojnimi poševnimi vrezi in poševnimi nizi pik. Krajši robovi prečk so okrašeni s prečnimi vrezi. Prečki sta pritrjeni na glavnik s šestimi železnimi zakovicami.  

Foto: Branko Babić

<< MUZEJSKE ZBIRKE IN PREDMETI

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. Feb 2026 at 07:41

0 ogledov

Vstopnina

Mon, 16. Feb 2026 at 14:05

98 ogledov

Zaposleni
RecepcijaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 306 33 70 belokranjski.muzej@guest.arnes.siUpravaV. d. direktorja:Kristjan Husič, v. d. direktorja, kustos arheolog+386 (0)7 306 33 72 kristjan.husic@guest.arnes.siTajništvoAna Plut, poslovna sekretarka+386 (0)7 306 33 71 belokranjski.muzej@guest.arnes.siStrokovne službeLeon Gregorčič, samostojni muzejski tehnik dokumentalist+386 (0)7 306 33 73 leon.gregorcic@guest.arnes.siMateja Černič, samostojna strokovna sodelavka+386 (0)7 306 33 74 mateja.cernic1@guest.arnes.siJadranka Dančulovič, muzejska vodnica+386 (0)7 306 33 70Pedagoška službaAlenka Misja, kustosinja pedagoginja+386 (0)7 306 33 76 alenka.misja@guest.arnes.siTehnična službaKristijan Rajaković, glavni vzdrževalec+386 (0)7 306 33 70Galerija KambičCesta bratstva in enotnosti 51, 8330 MetlikaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 305 83 32 belokranjski.muzej@guest.arnes.si

Mon, 16. Feb 2026 at 11:15

94 ogledov

Metliški grad
Metlika se prvič omenja leta 1300 kot Novi trg (Novum forum) v listini grofa Henrika II., ki je bil najpomembnejši predstavnik Goriških. Že z imenom Novi trg kaže na načrtno novoustanovljeno urbano središče, locirano na pomembni cestni povezavi iz Marke v Slavonijo. V sklopu urbane zasnove je stal tudi plemiški grad, ki se je začel razvijati okoli dominantnega stolpa. »Grajsko celoto so tvorile bivalne in gospodarske stavbe, tu je bil dom gradiščana, ob vsakokratnem obisku pa bivališče grofa, njegovega spremstva, uradništva in vojaštva. Med naselbino in gradom je bil širok jarek, ki je fizično ločil dobro zavarovano središče oblasti od mesta. Grad se je razvijal ločeno in živel zunaj pravil naselbine, a hkrati predstavljal njen najmočnejši in skrajni branik. Najprej je bil bivališče plemiškega gradiščana, prvi znani je Wischotzer de Novo foro, omenjen leta 1300, čigar priimek predstavlja najzgodnejšo omembo današnjega mesta Metlika. Z oblikovanjem goriške oblasti in izdajo privilegija aprila 1365 pa je grad postal bivališče glavarja Grofije v Marki in Metliki. Najverjetneje so se plemiči, duhovščina in meščani na gradu zbirali na stanovih te deželice ter pred ograjnim sodiščem reševali medsebojne spore. Številni podložniki gospostva so tamkaj iskali pravico na deželskem sodišču, ki je imelo tudi krvno pravdo in je zato smelo sankcionirati najhujše delikte. Hkrati je bil grad prostor intenzivnega vrveža gospodarstva velikega gospostva, bil je vozlišče upravnih, ekonomskih in vojaških funkcij.« (Janez Weiss: Častite avstrijske hiše zvesti podložniki: Neumarkt – Möttling – Metlika. Nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja (ur. Janez Weiss), Metlika: Belokranjski muzej Metlika, 2018, str. 163) V 16. stoletju so bili po Valvasorjevih trditvah lastniki gradu Alapiči in Frankopani. Ti so ga prepustili zagrebškemu stolnemu kapitlju, leta 1621 so grad kupili trije bratje Wazni, družina pa ga je 1680. leta prodala grofici Paradeiser. Kmalu je gospostvo odkupil grof Jurij Žiga Lichtenberg, ki ga je – najverjetneje 1713. leta – prodal zagrebškemu kapitlju. Medtem je grad leta 1705 tako kot celotno mesto pogorel. Precej je bil poškodovan tudi po požaru v letu 1790. Dve leti zatem ga je kupil ljubljanski krčmar Jožef Savinšek. Družina je z graščino gospodarila in v njem živela več kot sto let. Zadnji metliški graščak je bil dr. Josip Savinšek, ki si je pridobil naziv viteza. Leta 1899 je grad prodal Ljudski posojilnici v Ljubljani, štiri leta pozneje pa je za 130.000 kron postal last Prve dolenjske posojilnice v Metliki.Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinška, po 1871inv. št.: Z 7419 (foto: Branko Babič)V mogočni stavbi Metliškega gradu je imelo poleg lastnikov svoje prostore kar nekaj ustanov in zasebnih strank. Tako se je že 1860. leta vanj vselilo okrajno sodišče, v njem je bil sedež metliškega sreza (1931–1936), med drugo svetovno vojno pa narodno sodišče za belokranjsko območje in oddelek oficirske šole glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Po vojni, ko je grad prešel v last splošnega ljudskega premoženja, so v njem gostovali nižja gimnazija, internat, zemljiška knjiga, otroški vrtec, mladinski klub, ljudska knjižnica in Belokranjski muzej, ki je dobil prve prostore leta 1954, potem pa jih pridobival vedno več. Danes je skoraj celoten grad namenjen muzejski dejavnosti.

Fri, 13. Feb 2026 at 07:43

79 ogledov

Stalne razstave
Metliški grad / Bela krajina v odsevu sedmih tisočletijGalerija Kambič Metlika / Ljubiteljev zakladSpominska hiša Otona Župančiča Vinica / ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič / Semič v dvajsetih slikah in Vinogradniška zbirka

Wed, 28. Jan 2026 at 12:52

261 ogledov

Slovenski kulturni praznik
Tokratni praznik slovenske kulture smo v Belokranjskem muzeju obeležili likovno obarvano.Poleg brezplačnega ogleda razstav v Metliškem gradu in Galeriji Kambič smo namreč pripravili ustvarjalno delavnico Ko pesem postane risba, navdihnjeno z aktualno likovno razstavo Filipa Fröhlicha in poezijo Franceta Prešerna. Otroci so pod vodstvom kustosinje pedagoginje Alenke Misja v pesmih iskali oblike, se tudi sami umetniško izrazili in pripravili razstavo svojih del.Otroškemu odkrivanju umetnosti je sledilo razkritje skrivnosti Mušičevih Benetk v Galeriji Kambič. Zbrane je v novi vlogi najprej pozdravil v. d. direktorja Kristjan Husič, mag. Gojko Zupan, raziskovalec in varuh kulturne dediščine, prejemnik priznanja Izidorja Cankarja za celostno predstavitev slikarja Zorana Mušiča, pa je z nami delil zanimivo življenjsko pot umetnika, prikazal vzporednice z drugimi umetniki na temelju beneških motivov in razkril podrobnosti njegovega ustvarjanja v Benetkah.Ozadje nastanka nekaterih Mušičevih del na stalni razstavi Ljubiteljev zaklad je tako postalo bolj jasno in z veseljem ga ob naslednjem obisku razkrijemo tudi vam.Vabljeni k ogledu fotografij včerajšnjega dne in obisku Galerije Kambič, kjer je do 18. aprila 2026 na ogled tudi občasna razstava Filip Fröhlich, 200 let.

Mon, 22. Dec 2025 at 11:37

366 ogledov

Belokranjski muzej z novim vodstvom
Po skoraj 30 letih predanega vodenja muzeja se s položaja poslavlja naša dolgoletna direktorica Andreja Brancelj Bednaršek. Ob tej priložnosti se ji iskreno zahvaljujemo za njeno vizijo, izjemen prispevek in predano delo s katerim je zaznamovala razvoj muzeja ter pustila neizbrisen pečat v lokalnem in širšem kulturnem prostoru.Z dnem 24. 12. 2025 bo vodenje muzeja kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel kustos arheolog Kristjan Husič. Želimo mu veliko uspeha, ustvarjalne energije in modrih odločitev pri nadaljnjem razvoju muzeja.Hvala vsem za podporo tudi v prihodnje.
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Arheologija