Kulturna zgodovina
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. Maj 2017 ob 17:38

Odpri galerijo

… v deželi, ki se imenuje Metlika … Bela krajina v srednjem in novem veku, del stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij; foto: Leon Gregorčič, 2024

Kulturnozgodovinska zbirka je po obsegu tretja najobsežnejša v Belokranjskem muzeju. V njej so najrazličnejši predmeti – od hladnega in strelnega orožja do pohištva, lekarniškega, gostilniškega in hišnega posodja, glasbil, uniform in pokrival, različnih napisnih tabel ter drobnih predmetov, kot so svetinjice, prstani, odlikovanja in ključi. Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 

VRČ S SREBRNIKI 
16. stoletje, Grabrovec
inv. št.: 1760

Glinast vrč za vodo ali vino, okrašen z rjavimi črtami in ne glaziran, je bil najden pri izkopu za hišo na Grabrovcu. V njem so bili »shranjeni« srebrni bavarski pfenigi, kovani med letoma 1393 in 1505. 

GRB IVANA LENKOVIČA 
1537, Pobrežje
inv. št.: 1758

 
Kamnita grbovna plošča je bila vzidana v Jandričkovem stolpu v gradu Pobrežje. Na grbu sta zmaj, simbol družine Lenkovič, in letnica 1557. Ivan Lenkovič je začel grad, ki je predstavljal pomembno protiturško utrdbo nad brodiščem čez Kolpo, zidati leta 1549. Utrjen je bil leta 1555, razširjen pa dve leti kasneje.    

CEHOVSKI PEČATNIK 
17. stoletje, Metlika
inv. št.: 1806

 
V Metliki sta bila let 1569 ustanovljena ceha čevljarjev in mesarjev. Najstarejše ohranjene listine čevljarskega ceha segajo v leto 1587. V cehovski knjigi so ob koncu 16. in v 17. stoletju poleg nemških tudi slovenski zapisi. Metliški čevljarski ceh je kasneje združeval še mesarje, kovače, tkalce, ključavničarje, mizarje itd. Cehovski pečatnik je medeninast, pečatno polje je ob robu okrašeno z vencem, na sredini je škorenj, nad v polkrogu je napis »S : M : S : V : L«.    

SRBSKA (USKOŠKA) SABLJA 
18. stoletje, Dolenjci
inv. št.: 1762

 
Pomembno vlogo so pri obrambi proti Turkom odigrali Uskoki, ki so se na področje Žumberka in v Belo krajino naseljevali v 16. stoletju. Čeprav Bela krajina nikoli ni bila vključena v Vojno krajino, so utrdbe na njenem ozemlju pripomogle k varovanju Kranjske pred Turki. Uskoška sablja iz jekla je ukrivljena, pri ročaju ima na obeh straneh vgraviran napis »Vincere aut mori«.   

TOALETNA SKLEDICA S PODOBO NAPOLEONA 
začetek 19. stoletja, Griblje
inv. št.: 1767

 
Predmeti s podobami Napoleona I. Bonaparta se pojavijo v Bele krajini ob francoski okupaciji v času Ilirski provinc med letoma 1809 in 1813. Zaradi uvedbe in izterjave višjih davkov Francozi med prebivalci niso bili priljubljeni.  V starem trgu in Črnomlju so se prebivalci resno uprlo novi oblasti, zato je morala priti na pomoč vojska iz Novega mesta. Toaletna skledica je narejena iz porcelana, v sredini pa kolorirana podoba cesarja Napoleona I.

PRAPOR POŽARNE BRAMBE METLIKA 
1875, Metlika
inv. št.: Z 527


Leta 1869 je metliški graščak vitez Josip Savinšek ustanovil požarno brambo, šest let pozneje pa so metliški gasilci razvili društveni prapor. Izdelovalec ni znan, pokroviteljica ali »kumica« je bila Karolina plemenita Savinškova. Tkanina je močne rdeče barve, slika na platnu, ki je všita v sredino prapora, je poslikana z obeh strani: na eni je metliški grb, na drugi podoba sv. Florijana. Na vrhu prapora je medeninasta špica, lesen drog iz dveh delov pa povezuje kovinska matica. 

KROŽNIK 
Okoli leta 1880, Metlika
inv. št.: Z 1343

 
Krožnik z veduto Ferrare je bil izdelan v Wedgwoodovi tovarni Etruria okoli leta 1880. To vrsto izdelkov so proizvajali že v večjih serijah, zato je ladijski porcelan našel svoje mesto tudi pri meščanih v manjših mestih. Krožnik je iz zapuščine metliškega trgovca Karla Govanca.  

LEKARNIŠKA VITRINA 
Druga polovica 19. stoletja, Metlika
inv.št.: Z 2530

 
Lekarnar Franjo Wacha se je v Metliko priselil leta 1876. Deset let pozneje je na Mestnem trgu zgradil dvonadstropno hišo in v pritličju uredil novo lekarno. Na fasado hiše je dal vzidati relief sv. Trojice, po kateri se je lekarna imenovala »Lekarna k sv. Trojici«. Njegov sin Milan je z lekarništvom nadaljeval do nacionalizacije  po drugi svetovni vojni, ko je lekarno prodal. 

GRELNICA ZA POSTELJO 
okoli let 1900, Gradac
inv. št.: 1750

 
Meščani so uporabljali grelnice pozimi za gretje postelj v neogrevanih spalnicah. Leseno konstrukcijo so položili na odkrito posteljo, namestili kovinsko grelnico z razžarjenim ogljem in za kratek čas vse skupaj prekrili z rjuho in odejo. Grelnica je narejena iz bakrene pločevine, pokrov je okrašen z graviranimi okraski in navrtan. Ročaj je železen. 

FOTOAPARAT 
začetek 20. stoletja, Metlika
inv.št.: Z 761

Metliški trgovec Anton Mucha je imel za Metliko in okoliške kraje pomemben konjiček. S fotografskim aparatom je ustvaril zanimivo zbirko fotografij in negativov na steklu, ki pričajo o življenju Belokranjcev v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Aparat na meh ima možnost menjave objektivov.

GOSTILNIŠKI CENIK 
okoli leta 1930, Metlika
inv. št.: Z 2076

 
Leta 1885 je bilo v Metliki 26 gostiln, dvajset let pozneje pa še ena več. Mesto je imelo takrat okoli 1200 prebivalcev. Kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1921, so v celotni Beli krajini našteli kar 138 gostiln. Gostilniški cenik na leseni plošči je iz Jutraževe (Mežnaršičeve)gostilne v Metliki. Iz njega izvemo, kaj so imeli v ponudbi.   

GODBENA UNIFORMA 
1939, Metlika
inv. št.: 1582

 
Metliška mestna godba je nastala leta 1850 in brez omembe vrednih prekinitev deluje še danes. Godbeniki so nastopali ob svečanih ob svečanih dogodkih in praznikih, meščanom pa so zaigrali tudi za zabavo. Finančno jih je podpirala mestna uprava, del denarja za nakup glasbil in uniform pa so zaslužili z vstopninami na koncerte. Leta 1939 so kupili nove uniforme.

Foto: Branko Babić

<< MUZEJSKE ZBIRKE IN PREDMETI

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. Feb 2026 at 07:41

0 ogledov

Vstopnina

Mon, 16. Feb 2026 at 14:05

98 ogledov

Zaposleni
RecepcijaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 306 33 70 belokranjski.muzej@guest.arnes.siUpravaV. d. direktorja:Kristjan Husič, v. d. direktorja, kustos arheolog+386 (0)7 306 33 72 kristjan.husic@guest.arnes.siTajništvoAna Plut, poslovna sekretarka+386 (0)7 306 33 71 belokranjski.muzej@guest.arnes.siStrokovne službeLeon Gregorčič, samostojni muzejski tehnik dokumentalist+386 (0)7 306 33 73 leon.gregorcic@guest.arnes.siMateja Černič, samostojna strokovna sodelavka+386 (0)7 306 33 74 mateja.cernic1@guest.arnes.siJadranka Dančulovič, muzejska vodnica+386 (0)7 306 33 70Pedagoška službaAlenka Misja, kustosinja pedagoginja+386 (0)7 306 33 76 alenka.misja@guest.arnes.siTehnična službaKristijan Rajaković, glavni vzdrževalec+386 (0)7 306 33 70Galerija KambičCesta bratstva in enotnosti 51, 8330 MetlikaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 305 83 32 belokranjski.muzej@guest.arnes.si

Mon, 16. Feb 2026 at 11:15

94 ogledov

Metliški grad
Metlika se prvič omenja leta 1300 kot Novi trg (Novum forum) v listini grofa Henrika II., ki je bil najpomembnejši predstavnik Goriških. Že z imenom Novi trg kaže na načrtno novoustanovljeno urbano središče, locirano na pomembni cestni povezavi iz Marke v Slavonijo. V sklopu urbane zasnove je stal tudi plemiški grad, ki se je začel razvijati okoli dominantnega stolpa. »Grajsko celoto so tvorile bivalne in gospodarske stavbe, tu je bil dom gradiščana, ob vsakokratnem obisku pa bivališče grofa, njegovega spremstva, uradništva in vojaštva. Med naselbino in gradom je bil širok jarek, ki je fizično ločil dobro zavarovano središče oblasti od mesta. Grad se je razvijal ločeno in živel zunaj pravil naselbine, a hkrati predstavljal njen najmočnejši in skrajni branik. Najprej je bil bivališče plemiškega gradiščana, prvi znani je Wischotzer de Novo foro, omenjen leta 1300, čigar priimek predstavlja najzgodnejšo omembo današnjega mesta Metlika. Z oblikovanjem goriške oblasti in izdajo privilegija aprila 1365 pa je grad postal bivališče glavarja Grofije v Marki in Metliki. Najverjetneje so se plemiči, duhovščina in meščani na gradu zbirali na stanovih te deželice ter pred ograjnim sodiščem reševali medsebojne spore. Številni podložniki gospostva so tamkaj iskali pravico na deželskem sodišču, ki je imelo tudi krvno pravdo in je zato smelo sankcionirati najhujše delikte. Hkrati je bil grad prostor intenzivnega vrveža gospodarstva velikega gospostva, bil je vozlišče upravnih, ekonomskih in vojaških funkcij.« (Janez Weiss: Častite avstrijske hiše zvesti podložniki: Neumarkt – Möttling – Metlika. Nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja (ur. Janez Weiss), Metlika: Belokranjski muzej Metlika, 2018, str. 163) V 16. stoletju so bili po Valvasorjevih trditvah lastniki gradu Alapiči in Frankopani. Ti so ga prepustili zagrebškemu stolnemu kapitlju, leta 1621 so grad kupili trije bratje Wazni, družina pa ga je 1680. leta prodala grofici Paradeiser. Kmalu je gospostvo odkupil grof Jurij Žiga Lichtenberg, ki ga je – najverjetneje 1713. leta – prodal zagrebškemu kapitlju. Medtem je grad leta 1705 tako kot celotno mesto pogorel. Precej je bil poškodovan tudi po požaru v letu 1790. Dve leti zatem ga je kupil ljubljanski krčmar Jožef Savinšek. Družina je z graščino gospodarila in v njem živela več kot sto let. Zadnji metliški graščak je bil dr. Josip Savinšek, ki si je pridobil naziv viteza. Leta 1899 je grad prodal Ljudski posojilnici v Ljubljani, štiri leta pozneje pa je za 130.000 kron postal last Prve dolenjske posojilnice v Metliki.Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinška, po 1871inv. št.: Z 7419 (foto: Branko Babič)V mogočni stavbi Metliškega gradu je imelo poleg lastnikov svoje prostore kar nekaj ustanov in zasebnih strank. Tako se je že 1860. leta vanj vselilo okrajno sodišče, v njem je bil sedež metliškega sreza (1931–1936), med drugo svetovno vojno pa narodno sodišče za belokranjsko območje in oddelek oficirske šole glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Po vojni, ko je grad prešel v last splošnega ljudskega premoženja, so v njem gostovali nižja gimnazija, internat, zemljiška knjiga, otroški vrtec, mladinski klub, ljudska knjižnica in Belokranjski muzej, ki je dobil prve prostore leta 1954, potem pa jih pridobival vedno več. Danes je skoraj celoten grad namenjen muzejski dejavnosti.

Fri, 13. Feb 2026 at 07:43

79 ogledov

Stalne razstave
Metliški grad / Bela krajina v odsevu sedmih tisočletijGalerija Kambič Metlika / Ljubiteljev zakladSpominska hiša Otona Župančiča Vinica / ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič / Semič v dvajsetih slikah in Vinogradniška zbirka

Wed, 28. Jan 2026 at 12:52

261 ogledov

Slovenski kulturni praznik
Tokratni praznik slovenske kulture smo v Belokranjskem muzeju obeležili likovno obarvano.Poleg brezplačnega ogleda razstav v Metliškem gradu in Galeriji Kambič smo namreč pripravili ustvarjalno delavnico Ko pesem postane risba, navdihnjeno z aktualno likovno razstavo Filipa Fröhlicha in poezijo Franceta Prešerna. Otroci so pod vodstvom kustosinje pedagoginje Alenke Misja v pesmih iskali oblike, se tudi sami umetniško izrazili in pripravili razstavo svojih del.Otroškemu odkrivanju umetnosti je sledilo razkritje skrivnosti Mušičevih Benetk v Galeriji Kambič. Zbrane je v novi vlogi najprej pozdravil v. d. direktorja Kristjan Husič, mag. Gojko Zupan, raziskovalec in varuh kulturne dediščine, prejemnik priznanja Izidorja Cankarja za celostno predstavitev slikarja Zorana Mušiča, pa je z nami delil zanimivo življenjsko pot umetnika, prikazal vzporednice z drugimi umetniki na temelju beneških motivov in razkril podrobnosti njegovega ustvarjanja v Benetkah.Ozadje nastanka nekaterih Mušičevih del na stalni razstavi Ljubiteljev zaklad je tako postalo bolj jasno in z veseljem ga ob naslednjem obisku razkrijemo tudi vam.Vabljeni k ogledu fotografij včerajšnjega dne in obisku Galerije Kambič, kjer je do 18. aprila 2026 na ogled tudi občasna razstava Filip Fröhlich, 200 let.

Mon, 22. Dec 2025 at 11:37

366 ogledov

Belokranjski muzej z novim vodstvom
Po skoraj 30 letih predanega vodenja muzeja se s položaja poslavlja naša dolgoletna direktorica Andreja Brancelj Bednaršek. Ob tej priložnosti se ji iskreno zahvaljujemo za njeno vizijo, izjemen prispevek in predano delo s katerim je zaznamovala razvoj muzeja ter pustila neizbrisen pečat v lokalnem in širšem kulturnem prostoru.Z dnem 24. 12. 2025 bo vodenje muzeja kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel kustos arheolog Kristjan Husič. Želimo mu veliko uspeha, ustvarjalne energije in modrih odločitev pri nadaljnjem razvoju muzeja.Hvala vsem za podporo tudi v prihodnje.
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Kulturna zgodovina