Zbirka predmetov metliške požarne brambe
Belokranjski muzej Metlika

Sobota, 9. November 2019 ob 12:16

Odpri galerijo

Vsa čast in slava Josipu Savinšku, ustanovitelju požarne brambe in zadnjemu metliškemu graščaku, del stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij; foto: Branko Babič, 2019

Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem. 

Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku, saj ga povezujemo z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje.

Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja.

Čeprav zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej, ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine.

METLIŠKI GRAŠČAK DR. JOSIP SAVINŠEK

(Metlika, 10. november 1831 - Gradec, 20. februar 1910)

okoli 1870

Požarno brambo v Metliki je 18. septembra 1869 ustanovil domači graščak vitez dr. Josip Savinšek. Sestavljalo jo je 27 meščanov oziroma njihovih sinov, od katerih pa je moral biti vsak star vsaj šestnajst let. 

Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika

GRB RODBINE SAVINSCHEGG

iz »Adelsakt von Pipitz, Josef, 12. 12. 1856«
hrani Österreichisches Staatsarchiv Dunaj 

Foto: Miha Šimac

ORIGINALNA KAMNITA PLOŠČA Z GRBOM VITEZA SAVINŠKA
po 1871
inv. št.: Z 7419

Foto: Branko Babič

KAROLINA SAVINŠEK Z OTROKOMA GUSTAVOM IN IDO

okoli 1870

Fototeka Belokranjskega muzeja

ŽELEZNA SKRINJA
začetek 19. stoletja
inv. št.: Z 1611

Železna skrinja ali blagajna, je bila last zadnjega metliškega graščaka viteza Josipa Savinška. Namenjena je bila shranjevanju pomembnejših dokumentov, dragocenosti in tudi denarja. Leta 1899, ko je vitez Josip Savinšek prodal grad s posestvom Ljudski posojilnici v Ljubljani, je pred odhodom razprodajal tudi  grajski inventar. Vpisano skrinjo je kupil Franc Kremesec, kovač v Metliki, in jo čez dobrega pol stoletja, 7. novembra 1950, poklonil Muzejskemu društvu v Metliki za nastajajoči Belokranjski muzej.

Foto: Branko Babič

ARHIVSKI PREDMETI

NADPOVELJNIK METLIŠKIH GASILCEV LEOPOLD GANGL
okoli 1900

Poveljniki metliških gasilcev so se pogosto menjali, ker jim v društvu ni uspelo narediti reda in vzpostaviti discipline. Člani so bili vse bolj samovoljni: niso prihajali k vajam, niti na seje, zborovanja in "k računom". Zato se je župan obrnil na občinskega tajnika Leopolda Gangla, moža velikih gospodarskih in organizatorskih spodobnosti, ki je avgusta 1886 prevzel društvo s činom nadpoveljnika.

Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika

ROKOPIS: PRAVILA PROSTOVOLJNE POŽARNE BRAMBE V METLIKI
25. julij 1873

inv. št.: Z 7156

V rokopisnih pravilih požarne brambe v Metliki iz leta 1873, ki jih je odobrila deželna vlada, so med drugim razloženi namen društva, sprejemni pogoji članov, njihove pravice in dolžnosti, možnosti izstopa in izključitve. Delovni člani so se delili v štiri oddelke: v plezalce, brizgalničarje, vodonosce in varuhe.

KNJIŽICA: PRAVILA IN SLUŽBENI RED PROSTOVOLJNE POŽARNE BRAMBE V METLIKI
1879
inv. št.: Z 7157

V skoraj desetihletih delovanja metliške požarne brambe se je pokazala potreba, da se v društvenih pravilih to in ono spremeni in dopolni. Zato so sestavili nova Pravila in službeni  red prostovoljne požarne brambe v Metliki in ju dali natisniti v Krajčevi tiskarni v Novem mestu. Veljati sta začela na florjanovo 1879. 

KNJIŽICA: DRUŠTVO PROSTOVOLJNE POŽARNE BRAMBE V METLIKI, ODDELEK MRTVAŠKA BLAGAJNA

1879
inv. št.: Z 7158

Na rednem občnem zboru 4. maja 1879 so gasilci razpravljali predvsem o ustanovitvi Mrtvaške blagajne. Ta naj bi v okviru požarne brambe bila nekak pogrebni odsek, ki bi za člane opravljal iste pogrebne storitve kot jih je že do tedaj za druge Metličane Bratovščina rešnjega telesa. V slovenskem in nemškem jeziku so dali natisniti knjižico, v kateri so bile pojsnjene vse dolžnosti Mrtvaške blagajne ob smrti gasilca ali njegovih družinskih članov.

ROKOPIS: IVAN DROBNIČ, KRONIKA GASILSKEGA DRUŠTVA V METLIKI
1964
inv. št.: Z 7410

Ivan Drobnič, vodja zemljiške knjige v Metliki, je leta 1945 na dvorišču za mestno hišo med odvrženim papirjem in dokumenti našel nekaj zapisnikov, ki so se nanašali na metliško gasilstvo. To ga je spodbudilo, da je začel zbirati gasilsko dokumentacijo in pisati kroniko metliške požarne brambe. Delo, ki zajema čas od leta 1869 do leta 1945, je končal marca 1964 in ga poklonil Belokranjskemu muzeju. Rokopis je opremljen z risbami avtorja in obsega 404 oštevilčene strani. Vezan je v karton in platno.

VABILO NA PLES: PLESNI VENČEK
1907
inv. št.: Z 7408

Foto: Branko Babić

ZASTAVA

GASILSKA ZASTAVA Z DROGOM

1875

inv. št.: Z 7371

Društveno zastavo iz rdečega blaga in okrašeno z zlatimi resicami krasi na eni strani podoba sv. Florjana, zavetnika gasilcev, na drugi pa metliški mestni grb z gasilskimi znaki. Razvitju prapora je 23. maja 1875 "kumovala" graščakova žena Karolina pl. Savinškova, ob tej priložnosti pa je bila v Mestnem logu velika ljudska veselica, ki so se je udeležili tudi gostje iz Karlovca.

Foto: Branko Babić

POKRIVALA IN OBLAČILA

USNJENA ČEPICA

1869

inv. št.: Z 7336

Prve nizke usnjene čepice je požarnim brambovcem s svojim denarjem na Dunaju kupil Josip Savinšek, ki je bil poveljnik gasilcev. Nadpoveljnik je bil župan Feliks Anton Hess, ker je bila požarna bramba podrejena mestni občini.

GASILSKA POVELJNIŠKA ČELADA

1880

inv. št.: Z 7378

V maju 1877 je odbor društva sklenil, da nabavijo 40 čelad za moštvo, čelado za poveljnika, 5 pasov za podpoveljnike, 5 paradnih vrvi, 40 cenejših paradnih pasov, 40 vrvic za na prsi, gasilski rog z vrvico in čopom ter opremo za plezalce. Julija istega leta so pri metliškem krojaču Francu Golobu naročili še 30 delovnih oblek.

GASILSKA PODPOVELJNIŠKA ČELADA

1885

inv št.: Z 7379

GASILSKA DELOVNA UNIFORMA - BLUZA

1926

inv. št.: Z 7337

GASILSKA SVEČANA UNIFORMA - BLUZA

1875

inv. št.: Z 7338

GASILSKA SVEČANA UNIFORMA - PLAŠČ

okoli 1930

inv. št.: Z 7366

Foto: Branko Babić

DODATKI IN OSEBNA OPREMA

POVELJNIŠKA PARADNA VRVICA

okoli 1890

inv. št.: Z 7350

ČASTNIŠKI ČOP

okoli 1910

inv. št.: Z 7352

TRAK: POMOZI BOG

okoli 1900

inv. št.: Z 7376

GASILSKI EMBLEM: FF

okoli 1875

inv. št.: Z 7354

GASILSKI EMBLEM: PLAMENICA IN SEKIRICI

okoli 1890

inv. št.: Z 7356

GASILSKI PAS

okoli 1880

inv. št.: Z 7372

GASILSKI NADPOVELJNIŠKI MEČ

1886

inv. št.: Z 7332

Leta 1886 je župan Ferdinand Zalokar za nadpoveljnika požarne brambe v Metliki imenoval Leopolda Gangla, nekdanjega občinskega tajnika in ravnatelja Prve dolenjske posojilnice. Med moštvo je uvedel red in disciplino, gasilcem pa je hotel dati tudi čim bolj blesteč videz. Zato so nakupili nove gasilske čepice, vrvice, značke, kokarde in piščalke, rdeče, zlate in svilene trakove, srebrno vezeneembleme, itd. Poveljniki in podpoveljniki so bili že opremljeni s paradnimi meči ali sekiricami, zato so za nadpoveljnika v Pragi kupili nov pozlačen in okrašen gasilski meč. 

Foto: Branko Babić

<< MUZEJSKE ZBIRKE IN PREDMETI

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Feb 2026 at 09:13

86 ogledov

Odpiralni čas
Belokranjski muzej Metlikaod torka do sobote od 9. do 17. ureob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure(zaprto: 1. januarja, 1. novembra in 25. decembra)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.Galerija Kambič Metlika od torka do sobote od 10. do 16. ureob praznikih od 10. do 14. ure(zaprto ob ponedeljkih, nedeljah, meseca januarja, 1. novembra in 25. decembra)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.Spominska hiša Otona Župančiča Vinica - ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič od torka do petka od 8. do 16. ureob sobotah od 9. do 13. ure(zaprto ob ponedeljkih, nedeljah in praznikih)poletni čas (15. 6. - 15. 9.)od torka do petka od 8. do 18. ureob sobotah od 9. do 15. ureob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure(zaprto ob ponedeljkih)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.

Fri, 20. Feb 2026 at 07:41

141 ogledov

Vstopnina

Mon, 16. Feb 2026 at 14:05

197 ogledov

Zaposleni
RecepcijaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 306 33 70 [email protected]. d. direktorja:Kristjan Husič, v. d. direktorja, kustos arheolog+386 (0)7 306 33 72 [email protected]štvoAna Plut, poslovna sekretarka+386 (0)7 306 33 71 [email protected] službeLeon Gregorčič, samostojni muzejski tehnik dokumentalist+386 (0)7 306 33 73 [email protected] Černič, samostojna strokovna sodelavka+386 (0)7 306 33 74 [email protected] Dančulovič, muzejska vodnica+386 (0)7 306 33 70Pedagoška službaAlenka Misja, kustosinja pedagoginja+386 (0)7 306 33 76 [email protected]čna službaKristijan Rajaković, glavni vzdrževalec+386 (0)7 306 33 70Galerija KambičCesta bratstva in enotnosti 51, 8330 MetlikaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 305 83 32 [email protected]

Mon, 16. Feb 2026 at 11:15

170 ogledov

Metliški grad
Metlika se prvič omenja leta 1300 kot Novi trg (Novum forum) v listini grofa Henrika II., ki je bil najpomembnejši predstavnik Goriških. Že z imenom Novi trg kaže na načrtno novoustanovljeno urbano središče, locirano na pomembni cestni povezavi iz Marke v Slavonijo. V sklopu urbane zasnove je stal tudi plemiški grad, ki se je začel razvijati okoli dominantnega stolpa. »Grajsko celoto so tvorile bivalne in gospodarske stavbe, tu je bil dom gradiščana, ob vsakokratnem obisku pa bivališče grofa, njegovega spremstva, uradništva in vojaštva. Med naselbino in gradom je bil širok jarek, ki je fizično ločil dobro zavarovano središče oblasti od mesta. Grad se je razvijal ločeno in živel zunaj pravil naselbine, a hkrati predstavljal njen najmočnejši in skrajni branik. Najprej je bil bivališče plemiškega gradiščana, prvi znani je Wischotzer de Novo foro, omenjen leta 1300, čigar priimek predstavlja najzgodnejšo omembo današnjega mesta Metlika. Z oblikovanjem goriške oblasti in izdajo privilegija aprila 1365 pa je grad postal bivališče glavarja Grofije v Marki in Metliki. Najverjetneje so se plemiči, duhovščina in meščani na gradu zbirali na stanovih te deželice ter pred ograjnim sodiščem reševali medsebojne spore. Številni podložniki gospostva so tamkaj iskali pravico na deželskem sodišču, ki je imelo tudi krvno pravdo in je zato smelo sankcionirati najhujše delikte. Hkrati je bil grad prostor intenzivnega vrveža gospodarstva velikega gospostva, bil je vozlišče upravnih, ekonomskih in vojaških funkcij.« (Janez Weiss: Častite avstrijske hiše zvesti podložniki: Neumarkt – Möttling – Metlika. Nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja (ur. Janez Weiss), Metlika: Belokranjski muzej Metlika, 2018, str. 163) V 16. stoletju so bili po Valvasorjevih trditvah lastniki gradu Alapiči in Frankopani. Ti so ga prepustili zagrebškemu stolnemu kapitlju, leta 1621 so grad kupili trije bratje Wazni, družina pa ga je 1680. leta prodala grofici Paradeiser. Kmalu je gospostvo odkupil grof Jurij Žiga Lichtenberg, ki ga je – najverjetneje 1713. leta – prodal zagrebškemu kapitlju. Medtem je grad leta 1705 tako kot celotno mesto pogorel. Precej je bil poškodovan tudi po požaru v letu 1790. Dve leti zatem ga je kupil ljubljanski krčmar Jožef Savinšek. Družina je z graščino gospodarila in v njem živela več kot sto let. Zadnji metliški graščak je bil dr. Josip Savinšek, ki si je pridobil naziv viteza. Leta 1899 je grad prodal Ljudski posojilnici v Ljubljani, štiri leta pozneje pa je za 130.000 kron postal last Prve dolenjske posojilnice v Metliki.Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinška, po 1871inv. št.: Z 7419 (foto: Branko Babič)V mogočni stavbi Metliškega gradu je imelo poleg lastnikov svoje prostore kar nekaj ustanov in zasebnih strank. Tako se je že 1860. leta vanj vselilo okrajno sodišče, v njem je bil sedež metliškega sreza (1931–1936), med drugo svetovno vojno pa narodno sodišče za belokranjsko območje in oddelek oficirske šole glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Po vojni, ko je grad prešel v last splošnega ljudskega premoženja, so v njem gostovali nižja gimnazija, internat, zemljiška knjiga, otroški vrtec, mladinski klub, ljudska knjižnica in Belokranjski muzej, ki je dobil prve prostore leta 1954, potem pa jih pridobival vedno več. Danes je skoraj celoten grad namenjen muzejski dejavnosti.

Fri, 13. Feb 2026 at 07:43

136 ogledov

Stalne razstave
Metliški grad / Bela krajina v odsevu sedmih tisočletijGalerija Kambič Metlika / Ljubiteljev zakladSpominska hiša Otona Župančiča Vinica / ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič / Semič v dvajsetih slikah in Vinogradniška zbirka

Wed, 28. Jan 2026 at 12:52

309 ogledov

Slovenski kulturni praznik
Tokratni praznik slovenske kulture smo v Belokranjskem muzeju obeležili likovno obarvano.Poleg brezplačnega ogleda razstav v Metliškem gradu in Galeriji Kambič smo namreč pripravili ustvarjalno delavnico Ko pesem postane risba, navdihnjeno z aktualno likovno razstavo Filipa Fröhlicha in poezijo Franceta Prešerna. Otroci so pod vodstvom kustosinje pedagoginje Alenke Misja v pesmih iskali oblike, se tudi sami umetniško izrazili in pripravili razstavo svojih del.Otroškemu odkrivanju umetnosti je sledilo razkritje skrivnosti Mušičevih Benetk v Galeriji Kambič. Zbrane je v novi vlogi najprej pozdravil v. d. direktorja Kristjan Husič, mag. Gojko Zupan, raziskovalec in varuh kulturne dediščine, prejemnik priznanja Izidorja Cankarja za celostno predstavitev slikarja Zorana Mušiča, pa je z nami delil zanimivo življenjsko pot umetnika, prikazal vzporednice z drugimi umetniki na temelju beneških motivov in razkril podrobnosti njegovega ustvarjanja v Benetkah.Ozadje nastanka nekaterih Mušičevih del na stalni razstavi Ljubiteljev zaklad je tako postalo bolj jasno in z veseljem ga ob naslednjem obisku razkrijemo tudi vam.Vabljeni k ogledu fotografij včerajšnjega dne in obisku Galerije Kambič, kjer je do 18. aprila 2026 na ogled tudi občasna razstava Filip Fröhlich, 200 let.
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Zbirka predmetov metliške požarne brambe