Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem. 

Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku, saj ga povezujemo z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje.

Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja.

Čeprav zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej, ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine.

Metliški graščak dr. Josip Savinšek

(Metlika, 10. november 1831 - Gradec, 20. februar 1910)

okoli 1870

Požarno brambo v Metliki je 18. septembra 1869 ustanovil domači graščak vitez dr. Josip Savinšek. Sestavljalo jo je 27 meščanov oziroma njihovih sinov, od katerih pa je moral biti vsak star vsaj šestnajst let. 

Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika

Grb rodbine Savinschegg

iz »Adelsakt von Pipitz, Josef, 12. 12. 1856«
hrani Österreichisches Staatsarchiv Dunaj 

Foto: Miha Šimac

Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinška
po 1871
inv. št.: Z 7419

Foto: Branko Babič

Karolina Savinšek z otrokoma Gustavom in Ido

okoli 1870

Fototeka Belokranjskega muzeja

Železna skrinja
začetek 19. stoletja
inv. št.: Z 1611

Železna skrinja ali blagajna, je bila last zadnjega metliškega graščaka viteza Josipa Savinška. Namenjena je bila shranjevanju pomembnejših dokumentov, dragocenosti in tudi denarja. Leta 1899, ko je vitez Josip Savinšek prodal grad s posestvom Ljudski posojilnici v Ljubljani, je pred odhodom razprodajal tudi  grajski inventar. Vpisano skrinjo je kupil Franc Kremesec, kovač v Metliki, in jo čez dobrega pol stoletja, 7. novembra 1950, poklonil Muzejskemu društvu v Metliki za nastajajoči Belokranjski muzej.

Foto: Branko Babič

ARHIVSKI PREDMETI

Nadpoveljnik metliških gasilcev Leopold Gangl
okoli 1900

Poveljniki metliških gasilcev so se pogosto menjali, ker jim v društvu ni uspelo narediti reda in vzpostaviti discipline. Člani so bili vse bolj samovoljni: niso prihajali k vajam, niti na seje, zborovanja in "k računom". Zato se je župan obrnil na občinskega tajnika Leopolda Gangla, moža velikih gospodarskih in organizatorskih spodobnosti, ki je avgusta 1886 prevzel društvo s činom nadpoveljnika.

Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika

Rokopis: Pravila prostovoljne požarne brambe v Metliki
25. julij 1873

inv. št.: Z 7156

V rokopisnih pravilih požarne brambe v Metliki iz leta 1873, ki jih je odobrila deželna vlada, so med drugim razloženi namen društva, sprejemni pogoji članov, njihove pravice in dolžnosti, možnosti izstopa in izključitve. Delovni člani so se delili v štiri oddelke: v plezalce, brizgalničarje, vodonosce in varuhe.

Foto: Branko Babič

Knjižica: Pravila in službeni red prostovoljne požarne brambe v Metliki
1879
inv. št.: Z 7157

V skoraj desetihletih delovanja metliške požarne brambe se je pokazala potreba, da se v društvenih pravilih to in ono spremeni in dopolni. Zato so sestavili nova Pravila in službeni  red prostovoljne požarne brambe v Metliki in ju dali natisniti v Krajčevi tiskarni v Novem mestu. Veljati sta začela na florjanovo 1879. 

Foto: Branko Babič

Knjižica: Društvo prostovoljne požarne brambe v Metliki, Oddelek Mrtvaška blagajna

1879
inv. št.: Z 7158

Na rednem občnem zboru 4. maja 1879 so gasilci razpravljali predvsem o ustanovitvi Mrtvaške blagajne. Ta naj bi v okviru požarne brambe bila nekak pogrebni odsek, ki bi za člane opravljal iste pogrebne storitve kot jih je že do tedaj za druge Metličane Bratovščina rešnjega telesa. V slovenskem in nemškem jeziku so dali natisniti knjižico, v kateri so bile pojsnjene vse dolžnosti Mrtvaške blagajne ob smrti gasilca ali njegovih družinskih članov.

Foto: Branko Babič

Rokopis: Ivan Drobnič, Kronika gasilskega društva v Metliki
1964
inv. št.: Z 7410

Ivan Drobnič, vodja zemljiške knjige v Metliki, je leta 1945 na dvorišču za mestno hišo med odvrženim papirjem in dokumenti našel nekaj zapisnikov, ki so se nanašali na metliško gasilstvo. To ga je spodbudilo, da je začel zbirati gasilsko dokumentacijo in pisati kroniko metliške požarne brambe. Delo, ki zajema čas od leta 1869 do leta 1945, je končal marca 1964 in ga poklonil Belokranjskemu muzeju. Rokopis je opremljen z risbami avtorja in obsega 404 oštevilčene strani. Vezan je v karton in platno.

Foto: Branko Babič

Vabilo na ples: Plesni venček
1907
inv. št.: Z 7408

Foto: Branko Babič

ZASTAVA

Gasilska zastava z drogom

1875

inv. št.:Z 7371

Društveno zastavo iz rdečega blaga in okrašeno z zlatimi resicami krasi na eni strani podoba sv. Florjana, zavetnika gasilcev, na drugi pa metliški mestni grb z gasilskimi znaki. Razvitju prapora je 23. maja 1875 "kumovala" graščakova žena Karolina pl. Savinškova, ob tej priložnosti pa je bila v Mestnem logu velika ljudska veselica, ki so se je udeležili tudi gostje iz Karlovca.

 

Foto: Branko Babič

POKRIVALA IN OBLAČILA

Usnjena čepica

1869

inv. št.: Z 7336

Prve nizke usnjene čepice je požarnim brambovcem s svojim denarjem na Dunaju kupil Josip Savinšek, ki je bil poveljnik gasilcev. Nadpoveljnik je bil župan Feliks Anton Hess, ker je bila požarna bramba podrejena mestni občini.

Foto: Branko Babič

Gasilska poveljniška čelada

1880

inv. št.: Z 7378

V maju 1877 je odbor društva sklenil, da nabavijo 40 čelad za moštvo, čelado za poveljnika, 5 pasov za podpoveljnike, 5 paradnih vrvi, 40 cenejših paradnih pasov, 40 vrvic za na prsi, gasilski rog z vrvico in čopom ter opremo za plezalce. Julija istega leta so pri metliškem krojaču Francu Golobu naročili še 30 delovnih oblek.

Foto: Branko Babič

Gasilska podpoveljniška čelada

1885

inv št.: Z 7379

Foto: Branko Babič

Gasilska delovna uniforma - bluza

1926

inv. št.: Z 7337

Foto: Branko Babič

Gasilska svečana uniforma - bluza

1875

inv. št.: Z 7338

Foto: Branko Babič

Gasilska svečana uniforma - plašč

okoli 1930

inv. št.: Z 7366

Foto: Branko Babič

DODATKI IN OSEBNA OPREMA

Poveljniška paradna vrvica

okoli 1890

inv. št.: Z 7350

Foto: Branko Babič

Častniški čop

okoli 1910

inv. št.: Z 7352

Foto: Branko Babič

Trak: Pomozi bog

okoli 1900

inv. št.: Z 7376

Foto: Branko Babič

Gasilski emblem: FF

okoli 1875

inv. št.: Z 7354

Foto: Branko Babič

Gasilski emblem: Plamenica in sekirici

okoli 1890

inv. št.: Z 7356

Foto: Branko Babič

Gasilski pas

okoli 1880

inv. št.: Z 7372

Foto: Branko Babič

Gasilski nadpoveljniški meč

1886

inv. št.: Z 7332

Leta 1886 je župan Ferdinand Zalokar za nadpoveljnika požarne brambe v Metliki imenoval Leopolda Gangla, nekdanjega občinskega tajnika in ravnatelja Prve dolenjske posojilnice. Med moštvo je uvedel red in disciplino, gasilcem pa je hotel dati tudi čim bolj blesteč videz. Zato so nakupili nove gasilske čepice, vrvice, značke, kokarde in piščalke, rdeče, zlate in svilene trakove, srebrno vezeneembleme, itd. Poveljniki in podpoveljniki so bili že opremljeni s paradnimi meči ali sekiricami, zato so za nadpoveljnika v Pragi kupili nov pozlačen in okrašen gasilski meč. 

Foto: Branko Babič