Na Pezdirčevi njivi negovska čelada
Belokranjski muzej Metlika

Petek, 17. Januar 2020 ob 10:45

Odpri galerijo

Foto: Leon Gregorčič

Metlika - Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji mlajše železnodobnega grobišča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. š., so te dni odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pr. n. š.

Čelado je pri arheoloških izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek, so danes sporočili z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.

Gre za po najdišču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prinaša nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, v katerega je v starejši železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali.

Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starejšeželeznodobnih grobov, so našli ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starejšeželeznodobni kulturni krog.

Čelada s Pezdirčeve njive je bila, kot poroča STA, ob pokopu predvidoma obredno nekoliko poškodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne halštatske skupine.

Negovska čelada predlani na Kapiteljski njivi

Prve negovske čelade so v Ženjaku oziroma Negovi leta 1811 našli kot zakladno najdbo. Nanje je ob oranju zadel kmet in izoral 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene v muzejih na Dunaju in v avstrijskem Gradcu ter v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Dobro ohranjeno negovsko čelado so arheologi Dolenjskega muzeja predlani odkrili tudi pri raziskovanju grobišča na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Omenjeni novomeški muzej sicer hrani tri tovrstne čelade.

Grobišče na Pezdirčevi njivi sodi v krog naselbine oziroma utrjenega prazgodovinskega gradišča nad Podzemljem, v njegovi okolici pa so še vedno dobre vidne številne prazgodovinske rodovne gomile. Ena med temi je denimo tako velika, da na njej stoji celo manjša cerkev.

(Dolenjski list.si, L. M.)

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 16. Dec 2024 at 09:53

52 ogledov

Voščilo

Thu, 12. Dec 2024 at 09:31

63 ogledov

Naprej v preteklost - #muzejinustvarjalnost
Tokratna akcija #naprejvpreteklost je obarvana raziskovalno in ustvarjalno. In ni boljšega, s čimer lahko povzamemo duh akcije, kot nagrajeni animirani filmi, v katerih je v nekaj minutah strnjeno raziskovanje dediščine in obilica ustvarjalnosti ter medgeneracijskega sodelovanja.Predstavljamo filme, ki so plod dela belokranjskih osnovnošolcev, njihovih mentoric, Društva Slon ter naše kustosinje pedagoginje, vsak izmed njih pa bogati tudi naše stalne razstave.Prva na vrsti je legenda o nastanku Kučarja, del razstave Arheološko bogastvo Bele krajine.Časovni stroj #naprejvpreteklost vas bo nadalje prestavil v obdobje grajskega življenja, vpadov Turkov in čarovništva ... v obdobje legende o nastanku metliškega grba. Animirani film najdete tudi na novi stalni razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." Bela krajina v srednjem in novem veku.Kako je Črnomelj dobil svoje ime?Oglejte si zadnjo animacijo v tem tednu sprehoda #naprejvpreteklost in izvedite. Pozorni pa bodite tudi na domiselnost učencev OŠ Mirana Jarca Črnomelj in njihovih mentoric pri uporabi materialov, ki zgodbo razvijejo v res dovršeno celoto. Tudi ta film ima svoje mesto na novi stalni razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." Bela krajina v srednjem in novem veku.

Fri, 6. Dec 2024 at 09:43

62 ogledov

Cveto Zlate (1955)
Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi magistriral. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, fotografijo in uporabno grafiko. Sodeluje na skupinskih razstavah in imel je številne samostojne.Breze1981, olje/platnoinv. št.: U 5829

Fri, 6. Dec 2024 at 09:38

67 ogledov

Dušan Muc (1952)
Po diplomi na Akademiji primenjenih umetnosti v Beogradu je delal kot kostumograf, likovni pedagog in ilustrator. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in žiriranih skupinskih razstavah v domovini in tujini. Za ilustracije je prejel Levstikovo nagrado in nagrado Hinka Smrekarja.Krajina 51982, tušinv. št.: U 484Krajina 61982, tušinv. št.: U 485Krajina 71982, tušinv. št.: U 486

Wed, 4. Dec 2024 at 14:27

103 ogledov

Marin Berovič (1951)
Povezal je znanost in umetnost, saj je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, magistriral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za restavratorstvo in konservatorstvo, doktorat pa je opravljal na Tehniški univerzi v Gradcu. Bil je profesor na različnih fakultetah in akademiji.Samotna breza1982, pastelinv. št.: U 5755Štiri breze1981, akvarelinv. št.: U 9609

Wed, 4. Dec 2024 at 14:17

93 ogledov

Vojko Pogačar (1950)
Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Najprej je bil zaposlen kot industrijski oblikovalec, potem se je odločil za svobodni poklic. Kot samostojni kulturni delavec je imel številne samostojne razstave, sodeloval pa je tudi na skupinskih v Sloveniji in tujini.Iz Bele krajine1981, olje/platnoinv. št.: U 5747Pri Veselici1983, olje/platnoinv. št.: U 5835

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Na Pezdirčevi njivi negovska čelada