Odkritje spominske plošče ZVONKU RUSU
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 18. September 2023 ob 08:18

Odpri galerijo

Na predvečer 90. jubileja, 20. septembra 2023, smo na pročelju njegove rojstne hiše na Partizanskem trgu v Metliki odkrili spominsko ploščo leta 2020 umrlemu geografu, zgodovinarju, muzealcu in rojaku Zvonku Rusu. S svojim delovanjem na področju pedagoškega dela, muzejske dejavnosti ter publicistike je pomembno prispeval k prepoznavnosti metliške občine, za kar je leta 2005 prejel naziv častni občan Občine Metlika.

Njegovo življenje in delo je predstavila predsednica Belokranjskega muzejskega društva in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek. Poudarila je, da je Zvonko Rus pustil globoko sled. Poleg vsega profesionalnega dela je opravil tudi veliko prostovoljnega dela v dobrobit lokalne in širše skupnosti. Bil je aktivni član raznih društev med drugimi Belokranjskega muzejskega društva, Mojstrskega društva Metlika, Rojenih v Metliki ...

Govornica se je z devetimi poudarki iz njegovega življenja in dela poklonila devetim desetletjem, odkar se je rodil:

"Zvonko Rus je bil Metličan.
Rodil se je v hiši na Prtizanskem trgu 21. septembra 1933.

Zvonko Rus je bil študent.
Starša Amalija in Anton sta mu omogočila šolanje. Po maturi na gimnaziji v Črnomlju se je istega 1953. leta vpisal na Filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, kjer je študiral geografijo. Diplomiral je leta 1960, za svoje diplomsko delo z naslovom Mestna geografija Metlike pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado.

Zvonko Rus je bil profesor geografije.
Že kot absolvent se je zaposlil na osnovni šoli v Podzemlju, od leta 1962 pa je poučeval na osnovi šoli v Metliki. Bil je tudi moj profesor. Še več. Bil je razrednik našega 8.A, ki je ostal v spominu po tem, da je izdajal svoje lastno mesečno glasilo Osmošolec. Ne vem, a gotovo je bila to ideja profesorja Rusa, ki nas je znal navdušiti in nam potem stal ob strani, ko bi mogoče tudi obupali. Nismo, in tako so danes izvodi Osmošolca iz šolskega leta 1972 / 73 skrbno shranjeni v Belokranjskem muzeju.

Zvonko Rus je bil raziskovalec geografskih pojavov.
Poleg poučevanja na metliški osnovni šoli ga je pritegnilo raziskovanje. Bil je zunanji sodelavec današnjega Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, pisal je gesla za Krajevni leksikon Slovenije in Enciklopedijo Slovenije in bil soavtor učbenika Zemljepis za šesti razred osnovne šole, ki je v letih med 1975 in 1984 izšel v kar šestih dopolnjenih ponatisih.

Raziskovanju je bil namenjen tudi enotedenski spust s čolnom po reki Kolpi, ki ga je z ravnateljem Belokranjskega muzeja Jožetom Dularjem in njegovim sinom dijakom Janezom opravil v avgustu 1964. Na poti med Lazami in izlivom Kamenice v Kolpo so fotografirali, naredili veliko terenskih zapiskov in posneli film »Mlini na Kolpi« dragoceni dokument časa, ki ga hrani Belokranjski muzej.

Zvonko Rus je bil muzealec.
1. septembra 1978 je zapustil osnovno šolo in začel delati v Belokranjskem muzeju. Prevzel je skrb za zbirko novejše zgodovine in se takoj priključil Antonu Štampoharju, kustosu zgodovinarju Dolenjskega muzeja iz Novega mesta, ki je pripravil koncept za novo postavitev zbirke NOB v Belokranjskem muzeju. Odprli so jo še v istem letu.

Čez tri leta, po upokojitvi Jožeta Dularja, je Zvonko Rus postal ravnatelj Belokranjskega muzeja. Njegova prva pozornost je bila namenjena adaptaciji prostora v pritličju gradu, ki mu danes rečemo Ganglovo razstavišče. Ker je muzej v tistih letih skrbel tudi za Slovenski gasilski muzej, je imel ravnatelj Rus v letu 1984 veliko skrbi z gradnjo in odprtjem novega gasilskega razstavnega paviljona na grajskem vrtu. Sicer pa je svoje delo usmerjal na vse strani. Bil je tudi avtor številnih razstav, fotograf, vodič. Veliko moči je namenil obnovi Metliškega gradu, ki je po njegovi zaslugi začel spreminjati zunanjo podobo. Tik pred upokojitvijo v letu 1996, pa je bila v muzeju odprta prenovljena zbirka novejše zgodovine. Zasnovali so jo Zvonko Rus, dokumentalist Leon Gregorčič in arhitekt Marijan Loboda. Ta del stalne razstave Belokranjskega muzeja je še vedno na ogled in tu sodelavci čutimo Rusovo prisotnost.

Zvonko Rus je bil raziskovalec lokalne zgodovine.
Že v času dela v muzeju je napisal nekaj publikacij: Partizanska letališča in spuščališča v Beli krajini, Sto let črnomaljskega gasilskega društva, Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh. V pokoju je nadaljeval z zbiranjem najrazličnejšega kulturnozgodovinskega gradiva, ki ga je objavil v svojem najobsežnejšem dulu Kronika mesta Metlike. Izšla je dveh delih in obsega obdobje od 12. stoletja do samostojne Slovenije. Posthumno je Mestna skupnost Metlika izdala njegove Metličane.

Zvonko Rus je bil častni občan Občine Metlika.
Da nekdo pridobi ta laskavi naziv, mora zapustiti sled. Zvonko Rus jo je gotovo. Poleg vsega naštetega profesionalnega dela je opravil veliko prostovoljnega v dobrobit lokalne in širše družbene skupnosti. Bil je aktivni član raznih društev med drugimi: Belokranjskega muzejskega društva, katerega predsednik je bil v letih med 1980 do 1982, Mojstrskega društva Metlika, Rojenih v Metliki itd.

Zvonko Rus je bil naš muzejski sodelavec in sopotnik.
V spominu tistih, ki smo delali z njim in ob njem, je pogosto prisoten. Spominjamo se skupnih naporov in uspehov, seveda so bili tudi problemi in težave, a najraje podoživljamo naša sproščena druženja na strokovnih ekskurzijah in neponovljivih prednovoletnih srečanjih.

Zvonko Rus bo ostal v spominu.
Spominska obeležja dobijo zaslužni ljudje zato, da se jih ne pozabil. Hkrati je to zahvala za vse, kar so zapustili. Danes se jim pridružuje Zvonko Rus."

Predsednica Belokranjskega muzejskega društva je izpostavila, da društvo z veseljem in ponosom opravlja svoje plemenito poslanstvo, vendar pa mora imeti pri tem sogovornike. Tokrat so bili to Občina Metlika, Mestna skupnost Metlika in Belokranjski muzej. Spominsko ploščo je po idejni zasnovi arhitekta Jurija Kocuvana izdelal kamnosek Borut Muc, odkritje je s pesmijo pospremil Oktet Vitis, ploščo pa je odkrila Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika. Izpostavila je bogato zapuščino in dognanja iz lokalne zgodovine, ki jih je Zvonko Rus zapustil občini, spomnila pa je tudi na njegove številne hudomušne opise metliških občanov.

Foto: Barbara Vraničar

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 3. Mar 2025 at 11:08

67 ogledov

Srednjeveška mojstrica
USTVARJALNO-IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA OB DNEVU ŽENADragi mladi ustvarjalci, vstopite z nami v čarobni svet srednjega veka! V soboto, 8. marca 2025, ob 10.uri, vas vabimo na prav posebno delavnico, kjer bomo skupaj raziskovali skrivnosti srednjeveške umetnosti in elegance.Najprej si bomo ogledali novo stalno razstavo »… v deželi, ki se imenuje Metlika…«, kjer bomo odkrivali, kako so dame v srednjem veku krasile sebe in svoja oblačila.Nato bomo zavihali rokave in ustvarili svoj čudovit srednjeveški nakit – obeske, broške in zapestnice.Za en dan se prelevite v grajske dame in viteze! (Vitezi lahko izdelajo zapestnico za mamico – popolno darilo za Dan žena!)Prijave zbiramo na: alenka.misja@guest.arnes.si ali 07 30 63 376

Wed, 26. Feb 2025 at 08:15

77 ogledov

Vabljeni!

Tue, 18. Feb 2025 at 08:19

107 ogledov

Ivan Navratil: Zapis
IVAN NAVRATIL5. marec 1825, Metlika – 28. november 1896, Dunajurednik, jezikoslovec, narodopisec, rodoljub, starosta dunajskih SlovencevIvan Navratil, foto Franjo Pommer, okoli 1860, inv. št. D 021Ivan Navratil je bil po očetu češkega rodu, mati pa je bila Belokranjka iz Rosalnic. Obiskoval je metliško dvorazrednico, gimnazijo v Novem mestu in filozofski licej v Ljubljani, ki ga je končal leta 1845. Služboval je kot sodni uradnik v Ljubljani, od leta 1851 pa je bil oficial in prevajalec pri državnem sodišču na Dunaju, kjer je preživel petinštirideset let svojega življenja.Da bi mladino navdušil za slovenščino ter jo hkrati seznanil z zanimivostmi doma in po svetu, je v Ljubljani julija 1848 začel izdajati prvi slovenski mladinski časopis Vedež, ki je izhajal do konca leta 1850.Mladinski časopis Vedež, 1849Na Dunaj je prišel kot narodno zaveden Slovenec ter si je v drugi polovici 19. stoletja ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika. Zato ga je Janez Trdina imenoval za očeta slovenske olikane konverzacije.Poleg jezikoslovnih problemov ga je zanimalo tudi ljudsko blago, predvsem šege in navade njegovih belokranjskih rojakov. S svojim delom si je pridobil častno mesto med utemeljitelji slovenske etnološke vede.Navratilova zapuščina, ki jo hranimo v Belokranjskem muzeju, je skromna, vendar pomembna. Ne nazadnje je bil Navratilov Zapis iz leta 1849 eden prvih predmetov, namenjenih za takrat snujoči se muzej. Točno sto let po njegovem nastanku, leta 1949, ga je muzejskim zanesenjakom podaril Engelbert Gangl. Ta ga je prejel od svojega očeta, njemu pa ga je izročil Anton Navratil, Ivanov brat.Anton Navratil, foto Heinrich Krapek, okoli 1880, inv. št.: D 020Tako je dokončno zamenjal lastnika droben, porumenel, 18 listov obsegajoč zvežčič, v katerem Navratil na treh straneh predstavi svojo družino, sledi pa opis metliške zgodovine od leta 1408 dalje. S stališča zdajšnjega poznavanja naše preteklosti gre seveda za skromen prikaz zgodovine v razdobju 440 let, ki ga je bodisi povzel po Valvasorju bodisi zajel iz takratnega nemškega in slovenskega časopisja, ustnega izročila in lastnih doživetij.Zapis, ki ga je začel in nehal pisati štiriindvajsetletni Ivan Navratil, nas danes verjetno bolj kot zaradi zgodovinskih dejstev pritegne zaradi jezika in pisave, ki je drobna, razločna, nekoliko pentljasta ter kaže na natančnega in preudarnega človeka. Njegov slog je prijetno tekoč, sem in tja rahlo obarvan z lokalizmi in hrvatizmi. Na nekaterih listih je v kasnejših letih, ko mu je rokopis znova prišel v roke, tu in tam še kaj pripisal.Prelistaj >>>Zapis je bil prvič objavljen v knjigi Jožeta Dularja Brata Navratila, ki jo je leta 1980 izdalo Belokranjsko muzejsko društvo. Dular ga je opremil z opombami, ki so odlična dopolnitev za razumevanje zapisanega.Prelistaj >>>Ime Ivana Navratila, enega najzaslužnejših Metličanov, Belokranjcev in Slovencev, je pozabljeno, zato v Belokranjskem muzeju čutimo dolžnost, da se v Navratilovem letu v občini Metlika poklonimo njegovemu delu in spominu. Osrednji dogodek bo jeseni, ko bomo pripravili strokovni simpozij z uglednimi raziskovalci.

Mon, 3. Feb 2025 at 10:39

166 ogledov

Grajske počitnice
Grajske počitnice so za nami. Dva dni smo se mudili v srednjem veku - ogledali smo si zanimive predmete na razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." / Bela krajina v srednjem in novem veku, spoznali in izdelali smo si viteško opremo, muzejski viteški red pa je na ta račun v svoje vrste pridobil nove viteze in vitezinje.Preskok v sodobnost je nato sledil v Galeriji Kambič. Ogledali smo si razstavo Bojan Radovič: Replika in se navdušeni nad avtorjevimi fotografijami še sami preizkusili v vlogi fotografa. Nastala je množica zanimivih "kopij sebe" (selfijev), ki smo jih nato nadgradili v skupne kolaže.Več v galeriji.

Wed, 29. Jan 2025 at 14:46

224 ogledov

Vabljeni!

Wed, 29. Jan 2025 at 14:45

225 ogledov

Vabljeni!
Razstavno sezono v Galeriji Kambič že tradicionalno odpiramo v dneh okoli slovenskega kulturnega praznika.Tudi tokrat ni drugače in od četrtka, 6. februarja 2025, gostimo v galeriji pregledno razstavo mednarodno priznanega fotografa, Novomeščana Bojana Radoviča, Replika. Umetniško delo Bojana Radoviča je cenjeno doma in v tujini, slovenska fotografska scena pa ga spoštuje tudi kot organizatorja razstav in založnika.Razstavo so pripravili v Galeriji Jakopič, s katero upravljajo Muzej in galerije mesta Ljubljane. Najzaslužnejša zanjo je kuratorka dr. Marija Skočir. Razstava je bila zasnovana kot celosten projekt, poleg zloženke jo spremlja obsežen katalog in igra spomin.Foto: Leon GregorčičFotografske razstave v okviru naših programov niso prav pogoste, zato smo prepričani, da bo razstava pritegnila širšo pozornost.Nekaj utrinkov z odprtja ponujamo spodaj, razstava pa je na ogled od torka do sobote, med 10. in 16. uro, do 3. maja 2025.Prisrčno vabljeni!
Teme
Belokranjskomuzejskodruštvo Črnomelj KULTURA Metlika ObčinaMetlika Semič ZvonkoRus BelokranjskiMuzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Odkritje spominske plošče ZVONKU RUSU