Kategorija: Muzej.na.spletu

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Vinica
Metlika
Numizmatika
Razglednice
Muzejske zbirke
Metlika
Semič
Pedagoški programi
Prodajni program v Belokranjskem muzeju Metlika
Kako nastane belokranjska pisanica
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
Avgust 2022
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Ustvarjajte z nami - Sokol

Belokranjski muzej Metlika
30.03.2022 10:31 (Mar 30, 2022)

Naredimo si igračo sokol:

Zimske radosti razsvetlijo obraz

Belokranjski muzej Metlika
14.12.2021 12:49 (Dec 14, 2021)

Pogled #naprejvpreteklost smo zaključili s hokejsko igro. Če se sprašujete, kaj neki ima to z našo temo razsvetljevanja ter svetili v tem tednu, se samo spomnite, kako so vam zimske radosti kot otroku »razsvetlile« obraz.

Ne glede na starost, spol, leto ali stoletje pričarajo igrivi zimski spomini pristen nasmeh na obraz. Obudite svoje in si »razsvetlite« današnji dan.

Hokejska igra z začetka zgodbe pa se je odvila na zaledenelem »jezeru« mrzlega zimskega dne, 7. februarja 1960, na Majerju pri Bračiki v Metliki.

Foto: Jože Dular

<< Naprej v preteklost - #veselimuzej

Električna luč

Belokranjski muzej Metlika
14.12.2021 10:43 (Dec 14, 2021)

Jeseni 1923 je tudi v Metliki končno zagorela elektrika, za katero je skrbela privatna kalorična elektrarna Janeza Nemaniča iz Čuril. Sprva so si jo napeljali le redki zasebniki, medtem ko je po cestah in trgih lampist še vedno nažigal petrolejke. In kako prav so imeli mestni očetje, da se niso prenaglili.  Elektrarna je namreč zašla v denarne težave in prenehala obratovati, meščani pa so se kaj kmalu vrnili k petrolejkam.

Električna luč v Metliki je znova zagorela leta 1931, ko je bil napeljan daljnovod iz hrvaškega Ozlja. Takrat so odstranili tudi cestne petrolejke in jih nadomestili z električnimi svetilkami, hkrati pa je bil ob službo zadnji metliški lampist Ivan Barbič.

Po drugi svetovni vojni je nova luč dosegla velik razmah in elektrificirana je bila ena vas za drugo. Do leta 1954 so v metliški občini, ki zajema mesto in 59 vasi, dobila električno luč vsa naselja.

Marsikdo je takrat, ko mu je v hiši zagorela električna žarnica, simbolično razbil na hišnem pragu petrolejko. Čisto

Lehterna - razsvetljava s svečami in petrolejem

Belokranjski muzej Metlika
14.12.2021 10:30 (Dec 14, 2021)

Tako na deželi, kot v obeh belokranjskih mestih, Metliki in Črnomlju, so si na nočnih poteh svetili s svetilkami z lesenim ali pločevinastim ogrodjem, v katerega so bile v utorih vstavljena stekla, notri pa je gorela sveča ali pločevinasta posodica s petrolejem.

Razlog za uporabo zaprtih svetilk zunaj hiše ni bil nič drugega kot požarna varnost – v mestih, kjer so hiše stale tesneje skupaj, je bila nevarnost ognja še toliko večja. Obe mesti sta zato že zgodaj imeli tudi požarno stražo, ki je skrbela, da meščani niso hodili z »nezavarovano svečavo« okoli skednjev in drugih gospodarskih poslopij.

Te svetilke so imenovali loterna (Krasinec, Adlešiči), leterna (Lokvica, Semič, Dragatuš), lehterna (Metlika, Stari trg), lampa (Otovec) ali lampaš (Preloka, Bojanci, Marindol). Sveče zanje so nekateri vaščani delali sami, lojene – iz ovčjega in govejega loja, medtem ko so voščene sveče, te so bile tudi veliko boljše, ulivali predvsem čebelarji. S petrolejem, ki se je v razsvetljavi pričel uvelj

Luč - razsvetljava s trskami

Belokranjski muzej Metlika
14.12.2021 09:56 (Dec 14, 2021)

Nekoč so v Beli krajini svetili s trskami, ki so jih imenovali luč, treske ali lučke. Tesali so jih iz hrastovih, bukovih, brezovih ali gabrovih mladih debel, 10 do 15 cm debelih. Debla so najprej razžagali na 60 do 80 cm dolge kose, ki so jih nato s sekiro razcepili v tanke, do 5 cm široke trske. Posušili so jih na peči.

Luč pa so lahko tudi »naribali«. Skobeljniku, obliču podobna priprava ali »ribežen« ima na sredini odprtino, v katero je pritrjen 6 cm širok nož. V ogrodje sta zabiti dve palici, s katerima sta dva krepka moška, na vsaki strani po eden, držala ta oblič in v zamahu odrezovala trske s kosa lesa.

Belokranjci so luč navadno žgali na čelešniku, ki so ga imenovali tudi železne klešče ali lučerna. Čelešnik je bil kovano, različno zvito in včasih prav umetelno oblikovano železo, ki ima zgoraj klešče ali feder. Tega so s pritiskom roke razprli, da je zgrabil in stisnil trsko, luč. Železo je bilo nasajeno na kolec, ta pa je bil zabit v lesen panjiček ali v razvejano drevesno ko

Črépec - razsvetljava z lojem

Belokranjski muzej Metlika
13.12.2021 14:43 (Dec 13, 2021)

Razsvetljava z lojem, mastjo ali oljem je bila ena manj zahtevnih in pogostejših v kmečkem okolju. Najhitreje jim je bil pri roki ovčji loj, saj so ovce redili skoraj pri vsaki belokranjski hiši. Redkeje so uporabljali goveji loj in svinjsko mast, medtem ko so morali olje kupovati.

Loj je navadno gorel v črépu, to je črepinji starega lonca, pečne kahle ali kake manjše posode. Če te ni bilo, pa kar v izdolbeni repi, krompirju, korenu ali pa tudi v zeljnem kocenu. Vdolbino so nagazili z lojem, v sredini pa namestili taht, to je košček zvite cunje, prediva, preje ali pavole. Prejo in pavolo so navadno ovili okoli trščice ali šibice in vse skupaj zabodli v loj.

Ta svetila so imenovali črépec (Radovica, Rosalnice, Suhor), črep (Adlešiči, Damelj) pa tudi crep ali črépič (Bojanci). Na Štrekljevcu in Krasincu pa so tej luči rekli kar preprosto kóren ali repa.

Vir: Svetila v Beli krajini, Belokranjski muzej Metlika, 1995

<< Naprej v preteklost - #veselimuzej

Naprej v preteklost - #veselimuzej

Belokranjski muzej Metlika
13.12.2021 13:59 (Dec 13, 2021)

Muzeji in galerije smo decembra splet in družbena omrežja spet cel teden bogatili z raznovrstno vsebino naše bogate kulturne dediščine.


Mi smo vas v tokratni akciji želeli razsvetliti. Decembrsko veselje vedno povezujemo s prazničnimi lučmi, svetlobo, kar ni nič nenavadnega, saj simbolni pomen svetlobe predstavlja nekaj pozitivnega, dobrega in lepega. Ima pa svetloba seveda tudi čisto vsakdanji, praktični pomen in ta se je skozi preteklost udejanjal v različnih oblikah.

Vabljeni k razsvetlitvi!

Črépec - razsvetljava z lojem

Luč - razsvetljava s trskami

Svetloba v muzeju (oljenka) - spletna delavnica

Lehterna - razsvetljava s svečami in petrolejem

Električna luč

Zimske radosti razsvetlijo obraz

Svetloba v muzeju

Belokranjski muzej Metlika
08.12.2021 11:30 (Dec 08, 2021)

Še naprej vam razsvetljujemo obzorja, a tokrat vas bomo tudi zaposlili.

Naša kustosinja pedagoginja je pripravila navodila za izdelavo oljenke, kakršne so se na področju današnje Slovenije pojavile sočasno s prihodom Rimljanov.

Preverite ⇓

<< Naprej v preteklost - #veselimuzej

Prvo Slovensko narodno gledališče

Belokranjski muzej Metlika
30.03.2021 09:00 (Mar 30, 2021)

Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je bilo ustanovljeno Slovensko Narodno gledališče (SNG), prvo, ki je v svojem imenu nosilo slovensko nacionalno oznako.


Po kapitulaciji Italije so se z nastankom večjega svobodnega ozemlja ustvarile ugodne razmere za ustanovitev profesionalnega partizanskega gledališča. Igralci, ki so zapustili edino delujoče Narodno gledališče v okupirani Ljubljani, so zbrani v Partizanski gledališki skupini, ki pa z nemško ofenzivo oktobra 1943 razpade.


Po ofenzivi je Črnomelj postal središče stabilnega osvobojenega ozemlja. Poleg političnega in vojaškega vrha so v pokrajino prišli tudi kulturniki. O ustanovitvi gledališča so razpravljali na prvem kongresu kulturnih delavcev Osvobodilne fronte 4. in 5. januarja 1944 v Semiču, odlok o ustanovitvi SNG pa Izvršni odbor OF podpiše 12. januarja. Poleg ravnatelja in dramaturga je bilo za člane imenovanih še 16 gledališčnikov.


Gledališče je premierno nastopilo med prvim zasedanjem Slovenskega narodno osvobodilnega sveta

Pečene pisanice

Belokranjski muzej Metlika
30.03.2021 08:49 (Mar 30, 2021)

Pobarvana in okrašena jajca so značilnost pomladnega časa in spremljajo veliko noč. Na Slovenskem jih imenujemo različno - pisanice, pisanke, pirhi, remenke, rumenice.


Ene najlepših in bolj znanih pri nas so belokranjske pisanice. Zanje je značilno, da se geometrični in stilizirani okraski rišejo (pišejo) s posebno pisalko in segretim voskom ter barvajo.

Tako torej nastanejo klasične pisanice. A na tokratni delavnici za otroke in družine smo stopili ven iz okvirja in svoje pisanice spekli. Preverite kako!

<< Naprej v preteklost - #Slovenija

Arhitekt Jože Koželj

Belokranjski muzej Metlika
30.03.2021 08:31 (Mar 30, 2021)

Arhitekt Jože Koželj se je rodil 25. marca 1931 v Metliki. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1951 in se nato vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Diplomiral je 1958. ter se naslednje leto izpopolnjeval v arhitekturnem biroju na Dunaju. Leta 1977 je doktoriral na Univerzi Cirila in Metoda v Skopju. Od 1960. je delal kot profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, v letih 1989-94 pa je bil dekan fakultete.

V letih 1960-70 je sodeloval v projektni skupini prof. Edvarda Ravnikarja za gradnjo Trga revolucije v Ljubljani. Sicer pa se je uveljavil z vrsto javnih in stanovanjskih zgradb v Ljubljani:

  • trgovsko-poslovna stavba Agroprogresa (1967),
  • poslovno-parkirna hiša ob Miklošičevi cesti (1971-73), prejel nagrado Prešernovega sklada,
  • Ekonomska fakulteta (1973-75), prejel nagrado Borbe,
  • trgovsko-stanovanjska hiša v Igriški ulici (1981-83),
  • študentski domovi za Bežigradom in v Rožni dolini (1983),
  • prenova stavbe Izvr

Plačilni boni za 1, 5 in 10 lir

Belokranjski muzej Metlika
30.03.2021 08:17 (Mar 30, 2021)

Ob okupaciji leta 1941 je prišel na slovensko ozemlje v obtok tudi okupacijski denar: nemške marke, italijanske lire, madžarski pengö, v manjši meri tudi hrvaške kune. Za potrebe delovanja Osvobodilne fronte je Slovenski narodno osvobodilni odbor razpisal posojilo svobode. Prve obveznice tega posojila so bile natisnjene aprila 1942 v lirskih vrednostih. Za ta korak so se odločili, ker je bilo največje območje osvobojenega ozemlja v Ljubljanski pokrajini, kjer je bila v obtoku italijanska lira.


Na prvem zasedanju Slovenskega narodno osvobodilnega sveta 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju je bil med sklepi in odloki sprejet »Odlok o izdaji plačilnega bona«. Predsedstvo SNOS-a je moralo na podlagi odloka, ki je začel veljati 20. februarja 1944, poskrbeti za izdajo zakonitih plačilnih sredstev, in sicer plačilnih bonov po 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000 lir. Zato je bil 12. marca 1944 ustanovljen Denarni zavod Slovenije, predhodnik Banke Slovenije, ki je imel zaradi postopnosti v začetku p

Knjiga metliškega čevljarskega ceha

Belokranjski muzej Metlika
29.03.2021 14:45 (Mar 29, 2021)

Zgodovina metliškega obrtništva in trgovine sega prav gotovo v čas nastanka takratnega Novega trga in pozneje mesta, ki je kmalu po pridobitvi mestnih privilegijev (1365) prevzelo pokrajinsko ime Metlika. Obrtniki so svoje izdelke sprva prodajali na domu, pa tudi kot krošnjarji od vrat do vrat po bližnjih in oddaljenih krajih. Z uveljavitvijo trških in mestnih privilegijev so ob plačani mitnini prodajali na sejmih.

Mestni obrtniki so bili že zgodaj združeni v cerkveno Bratovščino sv. Rešnjega telesa (1444). V boju za večji zaslužek so nastopali proti kmečkemu obrtništvu in tovorništvu, ki ga je zaradi lastnih koristi – pobiranja mitnin – podpiralo plemstvo. Metličani so že leta 1492 pod pretvezo turške nevarnosti dosegli, da se je povsem legalen sejem iz hribovske Bojanje vasi preselil v Metliko. Mestu so poskušali priboriti izključno pravico do prostora, kjer potekata trgovina in obrtniška dejavnost.

Začetniki metliškega ceha so bili mesarji in čevljarji, cehovske listine, ki so bile

#Slovenija

Belokranjski muzej Metlika
29.03.2021 12:46 (Mar 29, 2021)

V akciji Naprej v preteklost smo v Belokranjskem muzeju sodelovali že tretjič. Letošnje leto je za našo državo jubilejno, zato je bila akcija tematsko obarvana z zgodovino slovenskega prostora, ki pa seže dlje kot samo 30 let nazaj, ko smo razglasili samostojnost.

Na tem mestu so zbrane vse naše dnevne objave. Postregli smo vam tako s spletno razstavo o vlogi Bele krajine v osamosvojitveni vojni kot tudi s primeri slovenskosti v različnih sferah življenja in zgodovine. Od dragocenih slovenskih besed v morju nemščine, prek arhitekturnih simbolov in plačilnih bonov do vseslovenske ljudske umetnosti in začetkov nacionalnega gledališča.

Vabljeni k branju!

Knjiga metliškega čevljarskega ceha

Plačilni boni za 1, 5 in 10 lir

Bela krajina za samostojno Slovenijo - spletna razstava

Arhitekt Jože Koželj

Pečene pisanice

Prvo Slovensko narodno gledališče

Arheološki biseri Bele krajine

Belokranjski muzej Metlika
12.01.2021 11:36 (Jan 12, 2021)

Voščilo, ki smo ga v začetku leta delili z vami, je hkrati tudi naslovnica letošnjega muzejskega koledarja. V njem se skriva dvanajst arheoloških biserov Bele krajine, ki jih bomo mesečno nizali do izteka tega arheološko obarvanega, jubilejnega leta.

 Klina s hrbtom 

Glajena kamnita sekira         

Rdeče barvan lonček

Kamniti kalup z bronasto sekiro

Bronast pektoral z zaponko

Železen meč

Srebrni zaponki 

Bronasta zaponka

Srebrn križec
Rožen glavnik
Pentlja steklenih jagod
Zlatnik

Naprej v preteklost - #praznicnimuzej

Belokranjski muzej Metlika
14.12.2020 09:22 (Dec 14, 2020)

V sklopu decembrske akcije #naprejvpreteklost smo vam muzeji in galerije skušali na spletu pričarati praznično vzdušje. Tudi s pomočjo predmetov, ki jih hranimo. Na tem mestu je zbranih nekaj izbranih, s katerimi smo to skušali storiti mi, hkrati pa vam odstreti tudi nekaj zanimivosti o naši dediščini.

 

Pestrost prežema Belo krajino v vseh življenjskih pogledih, tudi verskem. Tu so namreč prisotne tri veroizpovedi: rimskokatoliška, pravoslavna in grškokatoliška. Slednji sta v Belo krajino prišli z Uskoki, ki so bežali pred turškimi vpadi. Grškokatoliška oziroma uniatska cerkev priznava enotnost z rimskokatoliško cerkvijo in papeža kot vrhovnega poglavarja, vendar je ohranila vzhodni obred. Za pravoslavje pa je značilno, da enotnega poglavarja nima in je vsaka državna ali narodna cerkev samostojna, s svojim poglavarjem – patriarhom.

Na območju celotne Slovenije obstajata le dve grkokatoliški župniji, in sicer Metlika in Drage pri Suhorju. Kot strnjena skupnost pa so grkokatoliki nas

Krisban in pravljica o Božičku

Belokranjski muzej Metlika
09.12.2020 08:17 (Dec 09, 2020)

Na tokratni praznični delavnici v sklopu akcije #naprejvpreteklost smo v muzeju izdelali okraske za krisban in vse skrbno dokumentirali. Muzejska pedagoginja je tako za vas pripravila gradivo z navodili. Seveda pa brez tega, da bi izvedeli, kaj krisban sploh je, ne gre, zato tudi nekaj zanimivega uvoda. Vmes pa vas čaka še pravljica o Božičku iz leta 1936.

Trije dobri možje in izdelava voščilnice

Belokranjski muzej Metlika
07.12.2020 08:02 (Dec 07, 2020)

Muzejska pedagoginja je v sklopu akcije #naprejvpreteklost za vas pripravila gradivo za praznično delavnico. Izvedeli boste kaj več o praznovanjih, možeh, ki nas obiščejo v decembru ter kako si izdelati unikatno voščilnico, s katero lahko v teh drugačnih časih koga še posebej razveselite.

MUZEJ NA SPLETU

Belokranjski muzej Metlika
12.08.2020 14:55 (Aug 12, 2020)

~ ko se muzej preseli na splet ~

Na ogled smo postavili razstave, posamezne zbirke, predmete, pa tudi pedagoško vsebino, kjer se lahko marsikaj novega naučite in kaj lepega ustvarite.

Vabljeni k ogledu spletnih vsebin:

Naredimo si igračo sokol
Naprej v preteklost - #veselimuzej
Arheološki biseri Bele krajine

Naprej v preteklost - #Slovenija

Naprej v preteklost - #praznicnimuzej
Krisban in pravljica o Božičku

Trije dobri možje in izdelava voščilnice

Kako nastane belokranjska pisanica

Belokranjska ljudska noša v likovni podobi

Jurjevo

1. maj

Plakati Mestne godbe Metlika

Učimo se o likovni umetnosti

Tihožitje

Portret

Portret

Belokranjski muzej Metlika
31.07.2020 09:11 (Jul 31, 2020)

Kratka predstavitev pojma in zgodovine, primeri del iz Donacije Kambič ter  slikovna navodila za ustvarjanje na temo portreta.

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj