Če kar tako izgine neko letalo, seveda ne gre za 'drobce'. Letalo je velika ptica, v njej udobno sedi 239 ljudi, še nekaj več jih je tam v službi. Na njem je več kot 239 kosov prtljage, vsaj toliko mobilnih telefonov, stotine upanja, namenov, strahov in še veliko več. Zakaj torej 'drobci'? Ker manjka veliko delčkov, ki jih pri tesnobnem vprašanju, kaj se je zgodilo, kam je letalo šlo, kaj je zdaj z vsemi temi dušami in podobno, preprosto spregledamo. Ni vprašanje samo to, kaj se je zgodilo, pomembni so tudi momenti, ki se niso zgodili, pa tudi tisti, ki bi se morali zgodit, pa se niso. Privežimo se in letimo!

Lepo narejene enourne oddaje o preiskavah letalskih nesreč nam dajejo odličen občutek, da je z vsako novo žalostno nesrečo bolj in bolj izpopolnjena varnost in se nam pravzaprav nič ne more zgoditi. Pa tudi če se že, nam črni skrinjici povesta praktično vse. Imamo seveda tudi radarje, sedaj smo celo izvedeli, da proizvajalec motorjev dobiva prenos podatkov iz motorjev na posameznem letalu. In vendar je danes že jasno, da preiskovanje Južnokitajskega morja, kjer bi logično lahko bili ostanki letala, ni smiselno, zato ga bodo ustavili. Ker je že čisto jasno, da letala tam ni. Ker pač ni letelo tja. Ker je letelo drugam. Na zahod. Na zahod?! Po nekaj dnevih je malezijski premier namreč presenetil z izjavo, da "vedo", da je letalo odletelo proti zahodu.

Kaj je na zahodu? Indija. Ta je daleč. Ups, ni dovolj daleč – letalo je imelo goriva do Pekinga, ki je nekoliko dlje. Čisto lahko bi torej letalo doseglo Indijo. Je šlo tudi v resnici tja?
Če bi padlo v morje, mobilni telefoni potnikov (žrtev česar koli že, tragedije, strmoglavljenja, ugrabitve, invazije vesoljčkov, prevare, trgovine s človeškimi deli itd.) ne bi delovali še nekaj dni, tehnično to ni mogoče. Se pravi, da letalo ni bilo niti ni na dnu morja. Ker toliko časa ne more leteti, je torej pristalo. Kje?

Letalo je v nekem trenutku izginilo z radarskih valov. To naj bi se lahko zgodilo le v primeru, da je bilo uničeno oziroma da je razpadlo oziroma da leti tako nizko, da ga radarski valovi ne ulovijo več, kar je pri tako velikem plovilu precej tvegana in težko izvedljiva operacija. A četudi bi letelo tako nizko, bi moralo biti zavedeno spuščanje letala, pa tega ni bilo.

Če tu odklopimo razmišljanje o vseh teh usodah, se vprašamo samo, kako to, da varnostni in spremljevalni instrumenti niso več delovali. Črni skrinjici in ostala oprema za zagotavljanje varnosti je tako sofisticirana, da je nemogoče, da bi kar nehala delovati. Tudi ni niti nameščena niti inkorporirana tako, da bi se jo dalo izklopiti z nekakšnim stikalom, ki bi ga lahko dosegel vsakdo, na primer kar bradati mudžahid ali kak drugi terorist, pa naj naredi še toliko tečajev. No, če je oprema vgrajena in priključena, se jo vsekakor da tudi izključiti, toda kdo o tem kaj ve? Ali to (lahko) vedo mehaniki na letališčih, vzdrževalci, kapitan? In če, zakaj bi jo sploh izklopili? Letalo lahko v nekem trenutku izgine, toda čez čas se bodo vseeno pojavila vprašanja. Nekdo bo moral odgovoriti – proizvajalec, varnostna služba, preiskovalci, …

Od padca stolpov dvojčkov je minilo ducat let, zanimivo pa je, koliko je prav zdaj novih spoznanj o tistem dogajanju. Kot bi vse nekje stalo ali spalo. V zadnjem času, ko padajo okostnjaki iz omar, se rado pojavljajo vprašanja – in tudi odgovori. Denimo tudi ta, kaj se je tedaj zgodilo z letalom, ki ga preprosto ni oziroma ga ni bilo.
Namreč, marsikomu že tedaj, danes – sodeč po zapisih na fb – pa že večini postaja jasno, da se v Pentagon pač ni zaletelo letalo. Ni posnetka, ni kril, ni kosov prtljage in podobne reči. Toda če je letalo, ki naj bi poletelo z določenega letališča ob določenem času, res obstajalo (če torej ni bil samo konspirativno – itak je bilo vse skupaj ena velika predstava, ena sama velika konspiracija na najvišjem nivoju – fingirano, nameščeno, da je tak let obstajal, a ga v resnici sploh ni bilo, karkoli bi že lahko bilo s tem …) – kje je končalo? Če se spremljajo – samodejno – vsi parametri letenja, kje so zapisi? Se je kje raztreščilo? Kje so ostanki? Drobci informacij, na katere spričo "velikih zgodb" niti ne pomislimo. Nadaljevanje je v tem primeru logično: je že leta 2011 letalo, polno potnikov, lahko preprosto izginilo? Malezijsko letalo torej sploh ni prvo takšno.

A če je to res tudi mogoče, je potem še kje kakšno takšno letalo? Bermudski trikotnik tudi 'žre' letala, kajne? Stvar postaja zanimiva. Čeprav za stotine potnikov in tisoče njihovih sorodnikov, sodelavcev in znancev tudi tragična. Za stotine in tisoče, ki niso pomembni.

Če je cilj dovolj visok, se lahko napravi tudi to, da izgine letalo. Je bil na njem potnik, ki ni smel priti nekam ali kamorkoli že? Za sestreljeno južnokorejsko letalo se je svoj čas pisalo, da je "moralo" pasti zaradi tečnega ameriškega kongresnika, ki je v torbi nosil številne dokaze o nečednostih, ki bi lahko povzročilo epidemijo glavobola v visokih političnih krogih – je mogoče, da zaradi enega sestreliš kar letalo? Kar takole – puf? Kajpak so to natolcevanja pa ni dokazov pa vsi vidimo samo teorije zarote pa to. Itak.
Lepi naš svet.

* * * * *