Slovenci smo celo tisočletje tradicionalno pustili pri miru cesarja in je kar nekako šlo. Potem smo se osamosvojili in dobili lastne voditelje, pa ne gre. En za drugim so odšli, prišli so novi. Ker gre zgodba še kar naprej (in navzdol), nam je tudi sedanja vodja začela presedati. Malo pa malo pa iščemo koga drugega. "Ker tisti bo boljši." Kot vedno do zdaj.

Ker gre za več ali manj napačna in prevelika pričakovanja, si ponazorimo položaj države s pomočjo primerjave z zanemarjeno kmetijo. Hiša se ruši, skedenj je že padel, vodnjak je poln smeti pa starih palet, živina hira, traktor je crknil, drugi pa ni registriran, plug je skrhan, ograja ima vrzeli, asfalt je poln lukenj, elektrika ni plačana, vse skupaj pa je pod hipoteko. Hosto je zvečine potolkel žled in najboljše travnike smo že prodali. Sedaj iščemo nekoga, ki bo to prevzel in postavil na noge, izboljšal.
"Mi" smo v tem primeru volivci in smo pripravljeni dati mandat saniranje v 4 letih (ali pa še prej). In nestrpni smo tudi. Obenem smo vse doslej prepuščali zadevo v roke "tistim, ki bodo" in si umili roke.

In rešitev? Je v tem, da razpišemo volitve, izgubimo pol leta časa za vnovično preštevanje mrtvih in kake tri milijone evrov (ki jih itak nimamo) – vse to pa samo za to, da bomo dobili novi obraz? Ali celo kak stari obraz? "Ker tisti bo boljši"?

* * *