Objavljeno Mar 30, 2014
V smislu višje stopnje duševnega zdravja moramo kar nekaj potrpeti, prenesti, razmisliti, prezračiti, poglobiti se...
Težko prenašam osebna napadanja. Mogoče pa le gre kako drugače. Škodoželjne osebne ravni sploh ne dojamem. Ko smo mi hodili v gimnazijo, se ne spomnim ene same žalitve med sošolci. Meni je osebna raven žalitev nekaj tujega.
Ne bi si drznila tako široko komunici...rati, ko mi ne bi bilo tako srčno do tega, da zaživimo kot družba višjo stopnjo duševnega zdravja. Hudo nam bo v naravni blaginji ob obloženi mizi. Zapravili bomo domovino.
Pišem vse splošno. Nevarno pa je, da nekdo nekaj doživi osebno in nastane zamera. Ko sem začutila, da je v družbi nekaj hudo narobe, sem se spraševala: Saj ni mogoče, da na visokih družbenih položajih čustvujejo nezrelo. Saj to ni mogoče! Bila sem zelo presenečena, ko sem odkrila, da je čustvene nezrelosti ogromno.
Vsak naj naredi, kar lahko. Popravimo, kar se popraviti da. V času bomo razumeli, kaj se nam je zgodilo in kaj se nam ne sme zgoditi nikoli več.
Mar 30, 2014