Objavljeno May 10, 2014
Z njimi ni nič narobe, ko jih predelamo. Narobe je, ko tu obvisimo kot netopirji. Ko predelamo negativna čustvena stanja, se sprosti razvoj. Bolje mislimo. In ko bolje mislimo, bolj srčno...pridemo tudi do duhovnega razvoja. Biti v duhovnem pomeni končno DIHATI S POLNIMI PLJUČI.
Ampak res v duhovnem, s celim svojim bitjem in ne tako, da se v duhovno zatečemo, zbežimo, umaknemo. V duhovni del moramo lepo pripotovati po vseh življenjskih bitkah. Duhovni del je NARAVNA NAGRADA za pridnost na notranjem polju.
May 10, 2014