24. maj 2015, ob 08:11 (posodobljeno: 24. maj 2015, ob 08:11)

Le kdaj bomo v Sloveniji sprejeli nasvet nemških gospodarstvenikov, ki poslujejo v Sloveniji in pravijo: »Uvedite dualni sistem poklicnega izobraževanja!« Ta je že postal evropska uspešnica in zanimiv tudi za Mehiko in ZDA. Z njim je Nemčiji uspel gospodarski preboj, saj je postala prva gospodarska velesila v Evropi in četrta na svetu, je tudi največja svetovna izvoznica. Proizvodnje ji ni treba seliti, saj ima doma dovolj usposobljene delovne sile.

O tem, kako je s poklicnim izobraževanjem v Sloveniji, konkretno največ ve Wolfram von Ohain, generalni direktor nemške Skupine BHS Hišni aparati. V tovarni v Nazarjah, kjer izdelujejo male gospodarske aparate, imajo tudi Center za raziskovanje, ki je , kot je omenil Ohain, konkurenčni center za ves svet; njihov izobraževalni center sodeluje s kar desetimi šolami v Sloveniji.

Desetletje sprememb

Ker si v tem podjetju, tako kot v drugih nemških podjetjih, ki poslujejo v Sloveniji, želijo pridobiti ustrezno strokovno delovno silo, je Ohain nedavno pozval slovensko vlado, da pripravi načrt dualnega izobraževanja v Sloveniji. Vlada naj bi sicer pripravljala sistemski zakon, to je bil tudi razlog za zavrnitev novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ga je tokrat že drugič predlagala SDS, vendar za zdaj ni znano, kdaj sploh bo njegova obravnava. Čas pa teče.

 Da so reforme na področju poklicnega izobraževanja nujne, je bilo opozorjeno tudi v anketi, ki jo je med nemškimi delodajalci v Sloveniji naredila Nemška gospodarska zbornica. S sedanjim sistemom poklicnega izobraževanja v Sloveniji je nezadovoljnih oziroma zelo nezadovoljnih kar 41 odstotkov anketiranih nemških podjetij.

O tem, da bi veljalo prisluhniti predlogu po uvedbi dualnega sistema, povedo konkretno podatki. Še pred desetletjem se je tudi Nemčija otepala velike nezaposlenosti med mladimi. Sprejeli so odločitev, da bodo proizvodnjo raje ohranili doma ter v ta namen sprejeli reformo Agenda 2010, s katero so nastale korenite spremembe na trgu delovne sile in spodbude za dualni izobraževalni sistem.

Dober zaslužek in reklama

To pomeni, da mladi ob poklicnem izobraževanju opravljajo praktično izobraževanje v podjetjih. Gre za triletni program, s katerim je podjetju zagotovljen ustrezno usposobljen kader in zaradi česar je Nemčiji, četudi je zelo draga, uspela konkurenčnost v svetu. Vse od leta 2010 se v tej državi zvišujejo realne plače; lani za 1, 7 odstotka. Medtem ko znaša povprečna bruto plača v Sloveniji 1569,14 evrov, je ta v Nemčiji kar 3.541 evrov, denarna nagrada za vajence pa je v višini tamkajšnje minimalne plače.

Svoj dualni sistem poklicnega izobraževanja Nemci tudi uspešno propagirajo s ponudbo prakse dijakom iz drugih držav, med njimi iz Slovenije. Evropska komisija tako skupaj z zainteresiranimi podjetji financira izvedbo projekta mobilnosti Leonardo da Vinci po programu vseživljenjsko učenje. Prek tega programa in programa Erasmus + lahko dijaki opravljajo večtedensko prakso v nemških podjetjih ali organizacijah.

Nemška praksa za mlade Evropejce

Ena izmed takih organizacij je Vitalis iz kraja Schkeuditz pri Leipzigu, ki ima na voljo delavnice za dijake; naenkrat lahko gosti kar 200 dijakov iz evropskih držav. Praksa pod mentorstvom učitelja poteka šest ur dnevno, dijaki nato sodelujejo pri zanimivih projektih, kot je konstruiranje, sestavljanje in preizkušanje vozila na električni pogon. Za svoje delo prejmejo mednarodno veljavni certifikat Europass mobilnost, ki ga lahko nato uporabijo pri iskanju zaposlitve. V Nemčiji teče tudi  projekt The job of my life, s katerim prav tako spodbujajo poklicno usposabljanje, predvsem na področju deficitarnih poklicev.

Podoben center za izobraževanje v Berlinu ima nemški industrijski velikan Siemens, kjer se lahko okoli 1300 nemških »azubijev«, kot imenujejo mlade, ki se po prvem ali drugem letniku odločijo za šolanje ob delu, pridružijo še iz drugih držav. Mladi Evropejci se lahko tako izobražujejo tri leta in pol, poleg predpisanega programa in prakse se morajo obvezno učiti nemško. S tem lahko mladi brezposelni iz drugih držav dobijo možnost zaposlitve.

Dualni sistem, jedro izobraževanja

Nemški dualni sistem ponuja usposabljanje za okoli 349 poklicev, s katerimi se ustvari okoli 20.000 delovnih mest, na koncu mladi dobijo dovolj znanja, da se lahko odločajo med različnimi poklici, odvisno od potreb gospodarstva in okolja. Izobraževanje ob delu še zdaleč ne pomeni odpoved univerzitetnemu študiju. Prehodi so zaželeni in omogočeni, saj imajo centri za izobraževanje stike s fakultetami.

Medtem ko je vajeništvo alternativa šolskemu oziroma poklicnemu izobraževanju v večini evropskih držav, je v Nemčiji in Avstriji dualni sistem edina možnost za pridobitev poklicne izobrazbe v precejšnjem delu panog gospodarstva. Dualni sistem v Nemčiji pomeni jedro celotnega poklicnega izobraževanja in je uveljavljen prav zaradi dobrega socialnega partnerstva med politiko, sindikati in delodajalci ter močne vloge zbornic, na katerih se velik del zaposlenih ukvarja z razvojem poklicnega in permanentnega izobraževanja.

Dvanajst delovnih ur

Za poklicno izobraževanje v Nemčiji je bistveno povezovanje med šolami in podjetji, ki skupno izvajajo izobraževanje, teoretični in praktični del. Delodajalcem je omogočeno, da sami izberejo vajence in jih kasneje lahko tudi zaposlijo. Za dijake, ki sami ne najdejo vajeniških mest, jih zanje organizira obrtna zbornica, seveda pa vsi vajenci dobijo enako, široko znanje in poklicne pristojnosti.

Šolanja traja od dve do tri leta, ključna znanja določa minister, delodajalec je dolžan spoštovati zakonodajo in z vajencem podpisati vajeniško pogodbo. Kje se bo izvajalo usposabljanje, je odvisno od dogovora med šolo in delodajalcem, seveda so težnje, da več časa preživijo pri delodajalcu. V ta namen imajo srednja in velika podjetja posebne delavnice za usposabljanje na delovnem mestu, pri manjših pa so skupne prostore postavile obrtne zbornice. Vsak vajenec mora preživeti najmanj 12 ur na teden (dva dni) na delovnem mestu. Zbornice nadzirajo učni proces, svetujejo delodajalcem, izvajajo vmesne in končne preizkuse znanja pri vajencih ter skrbijo za nadaljnje izobraževanje.

Vznemirljiva razmerja

Po podatkih Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanje v maju 2014 je v Nemčiji na začetku vključenih v kombinirano učenje v šoli in na delovnem mestu kar 88,2 odstotka dijakov, v poklicne programe pa 48,6 odstotka, kar je tudi bližje evropskemu povprečju.

 Kako je v Sloveniji? Po podatkih ministrstva za izobraževanje se sicer povečuje vpis v izobraževalne programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, a je še vedno veliko premajhen, sploh če naredimo primerjavo z Nemčijo ali pa s podatki za šolsko leto 1989/ 1999, ko je bilo v poklicne programe (dveletne in triletne) vključena skoraj ena tretjina slovenskih dijakov, in sicer 32,97 odstotka.

 A ti časi so minili. V šolskem letu 2012/2013 je bilo teh dijakov le 17,8 odstotka, leto kasneje 18 odstotkov, v zadnjem šolskem letu 2014/2015 je v programe srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja vpisanih 19 odstotkov dijakov. Na ministrstvu zatrjujejo, da bodo še naprej spodbujali zmanjševanje vpisa v gimnazijske programe.

Izgubljena generacija mladih

Ukrepi so več kot nujni. EU za socialne probleme porabi kar 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda,to je 150 milijard evrov letno. Poleg izgube denarja je s tem, kot opozarjajo predvsem nemški politiki, izgubljena generacija mladih, ki se dolga leta ne najdejo na trgu dela. To destabilizira družbo, znamenja tega se že kažejo v nekaterih državah, tudi v Sloveniji.

Poziv Nemčije po korenitih spremembah v poklicnem izobraževanju v tistih državah, ki tega še niso storile, je upravičen in podprt s konkretnimi rezultati. Nemčiji je prav z dualnim izobraževalnim sistemom uspelo odpraviti dvoštevilčno nezaposlenost med mladimi. Čeprav so z novim, zelo konkretnim izobraževalnim sistemom, v katerem so jasni prehodi od izobraževanja na področje dela, zanj pa je pomembno tudi nemoteno sodelovanje med socialnimi partnerji, sprva ustvarili več mest za usposabljanje, kot so jih potrebovali, se jim je to po desetletju obrestovalo, saj so dobili strokovno usposobljeno delovno silo in močan srednji razred.  

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA