Dragi bralci,

kot vam je že verjetno jasno, so vsebine s tega bloga bolj ali manj cenzurirane. V tako svobodni in demokratični družbi namreč živimo. Predlagam vam, da po prebranju naslednje Ustavne pritožbe/Pobude za oceno ustavnosti ta zapisek delite čimbolj naokrog, saj bodo le tako na Ustavnem sodišču streznjeni k pravilnim odločitvam (+ brez zavlačevanja).

Demokracije/ljudovlade bomo imeli toliko, kolikor si je bomo izborili sami, pa nič več, saj ne pride na pladnju od nikoder.

Enako velja za sužnjelastniške prometne globe - dokler se ne boste resno dvignili proti tlačenju revnejših in kolesarjev (v primerjavi z bogatimi avtomobilisti), bodo nekateri lepo živeli na njihov račun.

Zdaj pa na delo - učenje je delo :)

--------------------------------------------------------

Ustavna pritožba
in
Pobuda za oceno ustavnosti

Izpodbijani akt:

PRITOŽBA:   Plačilni nalog PP Lj – Moste, št. 115683607, z dne 12. 02. 2017
                     Sodba ZSV 587/2017, Okrajno sodišče v Ljubljani, z dne 10. 04. 2018
                     Položnica z referenco SI12 0000115683607, MNZ Policija, 150 eur

POBUDA:       Zakon o pravilih cestnega prometa, 10. odstavek 99. člena
                      Uradni list RS, št. 109/10 z dne 30. 12. 2010, v nadaljevanju  ZPrCP
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5793

Organ, ki je predpis sprejel:    Državni zbor Republike Slovenije
                       
Pobudnik:                Blaž Babič, Ljubljana



UTEMELJITEV PRITOŽBE in POBUDE

Pravni interes:

Pritožniku/pobudniku je bil dne 12.2.2017 s strani policistov patrulje Policijske postaje Ljubljana Moste izdan plačilni nalog zaradi prekrška po 10. odstavku 99. člena ZPrCP. Višina globe je bila določena na 250,00 evrov, z možnostjo plačila »polovičke« (125,00 evrov) v 8-ih dneh od pravnomočnosti plačilnega naloga.

Kot je razvidno iz Zahteve za sodno varstvo, z dne 20.2.2017 (priloga 1), je pritožnik/
pobudnik že na kraju samem in natu tudi pisno jasno izpostavil dejstvo, da kot prejemnik socialne pomoči (v višini 297,33 eur mesečno) niti pod razno ni sposoben in pripravljen plačati tako visoke globe, saj bi že plačilo »polovičke« zanj pomenilo hudo materialno ogroženost.

Dne 23. 4. 2018 je pritožnik/pobudnik prevzel obvestilo PP Ljubljana Moste in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, v kateri je sodnica Tamara Kokalj ugotovila, da bo glede na vse okoliščine primera ustrezna sankcija »omiljena na 150,00 evrov« (priloga 2 in 3).


Navedbe o pravočasnosti pritožbe in pobude:

Pritožba in pobuda sta vloženi pravočasno in v okvirih 24.b ter 52. člena ZUstS (Zakon o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12).


Navedbe o neodpravljenih posledicah protiustavnosti oziroma nezakonitosti:

Pritožnik/pobudnik vztraja pri trditvi, da je določba 10. odstavka 99. člena ZPrCP ustavno sporna iz dveh popolnoma različnih vidikov, ki ju bo poimenoval fizikalnega in socialnega.

Fizikalni vidik zajema primerjavo med različnimi udeleženci v prometu, izhajajoč iz povsem elementarnih fizikalnih dejstev, ki govorijo v prid argumentom, da gre dejansko za popolnoma različen red velikosti ogrožanja varnosti v prometu.

Če iščemo razmerje med kinetično energijo

kolesarja, ki pri hitrosti 15 km/h skupaj s kolesom tehta 100 kg
in
avtomobilista, ki vozi s hitrostjo 40 km/h, skupna teža pa je 1000 kg

je razmerje med prvim in drugim (Wk = m * v² / 2) kar 1 : 71.

Če pa primerjamo

kolesarja s 70 kg (otrok), ki vozi s hitrostjo 10 km/h
in
avtomobilista, ki ima skupno maso z vozilom 1500 kg, pri hitrosti 60 km/h,

pridemo celo do neverjetnega razmerja 1 : 750.

Dodatno smemo z vidika ogrožanja prometa govoriti tudi o širini obeh udeležencev, pa tudi o površini, ki jo zavzemata. Kolesar ne zavzema več kot 1,5 m2, medtem ko lahko osebno vozilo ocenimo na več kot 9 m2. Tukaj lahko torej govorimo o razmerju 1 : 4.



Socialni vidik zajema primerjavo kaznovalnih politik v bližnjih državah.

V Avstriji je kazen za avtomobiliste (!!!!) v primeru vožnje skozi rdečo luč postavljena na 70,00 evrov. Za primerjavo z Avstrijo ponujam dokaz na 6. strani priloge 1.



V primerjavi s Švicarsko konfederacijo tam prometne kazni določajo glede na:

- višino premoženja,
- višino mesečnih prihodkov ali
- vrednost vozila.

Kot dodatne primerjave s Švico navajam naslednja dejstva in povezave:

1. Kazen za motorista-kolesarja, ki ne upošteva svetlobnega signala:
https://www.bussenkatalog.ch/mofa-radfahrerbussen

Nichbeachten eines Lichtsignals    CHF 60  Če to naokroglo pretvorimo v evre, jih dobimo 50.

2. Kazen za voznika osebnega vozila, ki prevozi rdečo luč, znaša 250 CHF, kar prevedeno pomeni: 214 evrov.
https://www.bussenkatalog.ch/lichtsignal-missachtung

3. Za vožnjo s hitrostjo 290 km/h je bila določena kazen 1 milijon CHF (850 tisoč evrov)
https://www.swissinfo.ch/eng/driver-faces--1-000-000-speeding-fine/23091098

4. Za 40 minut parkiranja na tramvajski liniji 1800 CHF kazni, povzročen je bil velik zastoj v Ženevi. (1500 eur)
https://lenews.ch/2017/01/24/geneva-driver-faces-parking-fine-of-more-than-1800-francs/

5. Za vožnjo s hitrostjo 136 km/h pri omejitvi 80 km/h je bila določena kazen
290 tisoč CHF  (250 tisoč evrov), pomembno je premoženje prekrškarja (več kot 20 milijonov dolarjev) in vrednost avtomobila (Ferrari Testarossa, leta 2010 vreden XX)
https://www.wired.com/2010/01/record-speeding-fine-dents-swiss-bank-account/

Podatek o prometni kazni v Nemčiji:

Najvišja prometna globa v Nemčiji: nogometaš bo plačal pol milijona evrov (za vožnjo brez vozniškega dovoljenja)
https://siol.net/avtomoto/novice/najvisja-prometna-globa-v-nemciji-nogometas-bo-placal-pol-milijona-evrov-153618

Seveda moramo ob primerjavah kazni upoštevati še temeljno razliko med povprečnimi mesečnimi plačami v Sloveniji, Avstriji, Švici in Nemčiji. Prepričan sem, da lahko boljše podatke, kot so v naslednjih povezavah, s svojimi strokovnimi sodelavci najde Ustavno sodišče samo:

https://www.worldcat.org/title/primerjava-cen-in-plac-slovenije-s-svico/oclc/440769214

http://www.delo.si/gospodarstvo/primerjava-slovenskih-in-evropskih-plac.html

Zato podajam

POBUDO ZA OCENO USTAVNOSTI 10. odstavka 99. člena ZPrCP in

predlagam Ustavnemu sodišču, da ustrezno razišče in odpravi
tudi druge protiustavne določbe navedenega zakona
(enačenje kolesarjev z avtomobilisti)

ter predvsem naloži zakonodajalcu, da pripravi tako prometno-kazensko zakonodajo,
ki bo upoštevala prej navedene fizikalne in socialne vidike
(kazni bodo v enakem razmerju s plačami, kot je to v sosednjih državah,
kazni bodo določene na podlagi premoženjskih/socialnih okoliščin),

skupaj z
USTAVNO PRITOŽBO
zoper plačilni nalog in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani
in predlogom za njuno razveljavitev,

ter predlagam naslovnemu sodišču, da nemudoma zadrži
izterjavo vseh tovrstnih kazni, ki še niso bile plačane,

dokler zakonodajalec ne določi novih, ustreznejših in ustavnih okvirov
prometno-kaznovalne politike.

Navedbe o neskladju z ustavo ali zakonom:


2. člen Ustave RS
(Slovenija je pravna in socialna država.)

Kot pravna država mora Slovenija poskrbeti za nediskriminatorno, pravično in primerno kaznovalno politiko. Kazen/globa mora enako boleti tako premožnega, kot manj premožnega, to pa se ne bo zgodilo, če bo veljala ista finančna kazen (250 evrov) za npr. ustavnega sodnika, ki ima več tisoč evrov mesečnih prihodkov ali pa za npr. pritožnika na Ustavno sodišče, ki ima manj kot 300 evrov mesečnih prihodkov, pa čeprav prav slednji s svojim izvensistemskim neplačanim trudom prvemu zagotavlja dobro plačano delovno mesto.

Da bo primerjava točnejša: tisti, ki ima 3000 evrov mesečnih prihodkov, bi moral biti po načelu enako bolečega kaznovanja oglobljen z 2500 evri kazni, z možnostjo polovičke, torej 1250 evri v 8-ih dneh. Ali bi bili sedaj sposobni empatije?

Pravtako je potrebno nujno in takoj spremeniti zakonodajo tako, da vozniki osebnih vozil ne bodo izenačeni s kolesarji pri plačevanju prometnih glob! Dodatne kazni »odštevanja prometnih točk« še zdaleč niso tista bistvena razlika!!! Kolesarji so preprosto večkratno manj nevarni kot avtomobilisti in bistveno manj ogrožajo promet, ter povzročajo bistveno manjšo  škodo, kar je priznano tudi v državah z razvito pravno-kaznovalno politiko.


Kot socialna država mora Slovenija poskrbeti, da bodo razmerja med kaznimi in plačami v osnovi primerljiva sosednjim (razvitim, prej naštetim) državam. Nekaj je hudo narobe, če ima bogata Švica za kolesarje določenih 50 evrov kazni za vožnjo skozi rdečo, revna Slovenija pa 250 evrov. Edini način, da bi lahko razumel sedanjo situacijo je to, da pristanem na razlago, da je v Sloveniji na oblasti politika, ki sistemsko trpinči generalno celotno populacijo, še dodatno pa njene najšibkejše člene (kolesarje, socialno ogrožene).

Dodatno mora Slovenija ukiniti »polovičke« pri predpisanih kaznih – vsaj v primeru socialno ogroženih – saj je nečloveško pričakovati, da bo lahko nekdo s 300 evri mesečnih prihodkov »lažje plačal polovičko«, v konkretnem primeru »zgolj« 125 evrov... Polovičarska kaznovalna politika ponovno priviligira premožnejše, saj jim ni težko izplačati polovičke, niti pol toliko težko ne, kot tistemu, ki mu polovička pomeni tretjino mesečnih prihodkov/odhodkov. Naj tu dodam, da je sodba Okrajnega sodišča dobesedno žaljiva, saj mi prvotna kazen omogoča »plačevanje polovičke«, torej možnost plačila 125 evrov, ki je nisem mogel izkoristiti, potem pa mi sodnica določi »znižano« kazen, vendar brez možnosti »polovičke«, kar znese več, kot prejšnja polovička, torej sedaj 150 evrov. Pozivam Ustavno sodišče, naj se jasno opredeli glede tega norčevanja iz žrtve diskriminatornega prometno-kazenskega sistema.

Kot že navedeno, je potrebno uvesti tako kaznovalno politiko, ki bo upoštevala švicarske standarde določanja kazni (alternativna merila: višina mesečnih dohodkov, vrednost celotnega premoženja ali vrednost prevoznega sredstva, s katerim je napravljen prekršek)

Za zaključek naj podam primerjavo med:

upokojencem, s pokojnino 500 eur, ki mu polovička pomeni 25% mesečnih prihodkov
in
zaposlenim, s plačo 2.500 eur, ki mu polovička pomeni zgolj 5% prihodkov.

Več kot očitno je, da je potrebno zagotoviti tak sistem določanja prometnih glob, ki bo storilce po žepu udaril enako močno, ne pa, da bi bili bogatejši celo privilegirani, saj dosti lažje plačajo polovičko, kot tisti, ki jim t tako »nizka« kazen pomeni ogrožanje finančne varnosti in obstoja.

Nadalje bom na kratko navedel člene Ustave, glede katerih je v tem primeru mogoče ugotavljati neusklajenost, tako s sporno zakonodajo, kot s konkretno sodbo Okrajnega sodišča.

Republika Slovenija je dolžna varovati človekove pravice in temeljne svoboščine (5. člen Ustave), med njimi pravico do dostojnega življenja.

Zakoni morajo biti v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo (8. člen Ustave), torej tudi z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, dne 16. decembra/grudna 1966, z resolucijo št. 2200 A (XXI), Republika Slovenija pa ga je ratificirala dne 6. julija/malega srpana 1992.
(http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/Mednarodnipakt_drzavljanskih_politicnih_pravicah.pdf).

Gre za 26. člen te mednarodne zaveze:

Vsi so pred zakonom enaki in imajo brez kakršnekoli diskriminacije pravico do enakega  zakonskega varstva. V tem smislu mora zakon prepovedovati sleherno diskriminacijo in  zagotavljati vsem enako in učinkovito varstvo pred kakršnimkoli razlikovanjem, zlasti na podlagi rase,  barve,  spola,  jezika,  vere,  političnega ali drugega prepričanja, narodnega ali  socialnega porekla, rojstva ali kakršnekoli druge okoliščine.

Gre za to, da različen socialni položaj ne sme biti razlog, da bi zakon nekoga dejansko bolj ali manj kaznoval – s sicer nominalno enako kaznijo. Izogib temu je zgolj in samo kaznovanje v pravilnem razmerju, v odstotkih od mesečnih prihodkov, oziroma z ustrezno kaznovalno lestvico.

In že smo pri 14. členu Ustave, enakostjo pred zakonom, v katerem je gmotno stanje kot osebna okoliščina še dodatno izpostavljeno.

Izhajajoč iz 18. člena Ustave pritožnik ne bi smel biti podvržen nečloveškemu in ponižujočemu kaznovanju – pa sem v opisanem primeru bil.

Pravtako je bilo nespoštovano moje dostojanstvo (21. člen Ustave), v obrambo katerega moram sedaj pisati to pritožbo/pobudo. Enako je moč brati pri 34. členu Ustave.

Trdim, da se lahko enako varstvo pravic (22. člen Ustave) zagotavlja zgolj in samo z »odstotkovnimi kaznimi« (od mesečnih prihodkov), oziroma z ustrezno premoženjsko lestvico, sicer bo spodbijani zakon še naprej enim bolj in enim manj pravice varoval.

Še posebej je v 50. členu Ustave izpostavljena pravica do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Ustava nikjer ne dovoljuje, da sme država z brutalnimi in neuravnoteženimi finančnimi kaznimi to pravico omeji tudi prek polovice!

Ustava v 63. členu tudi izrecno prepoveduje spodbujanje h kaznovalni neenakopravnosti!

Uživanje lastnine je v 67. členu Ustave urejeno tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in okoljska funkcija. Ne more torej sporni zakon na opisani način izenačevati uporabe osebnih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem in uporabe koles, češ da z »istimi vatli« kaznuje prekrške z enimi in drugimi prevoznimi sredstvi.

Kajti, kot vemo, so kolesarji v primerjavi z avtomobilisti varuhi čistega in zdravega okolja, le-tega pa zapoveduje tudi 72. člen Ustave.

Poglejmo tudi praktičen primer gospodarske dejavnosti dostav. Če podjetja vidijo, da je z vidika kaznovanosti (stroškov) povsem vseeno, ali se za dostavo uporablja kolo ali osebno vozilo (električna vozila naj bi imela celo večji okoljski odtis, kot ona na bencin), potem je na ta način zakonsko omejevana konkurenca, zagotavljanja javne koristi pa v takem zakonu ni zaznati (74. člen Ustave).

Kot smo že ugotovili, mora Slovenija zagotavljati usklajenost notranjega prava in mednarodnih pogodb (153. člen Ustave), o tem pa sodi Ustavno sodišče (161. člen Ustave).


*    *    *


Na podlagi vsega navedenega zato Ustavno sodišče pozivam, da v skladu s 161. členom URS nemudoma ugotovi protiustavnost spodbijanega 10. odstavka 99. člena ZPrCP, v katerem je sicer še veliko enakih neustavnosti (enačenja med kolesarji in avtomobilisti) in ga tudi razveljavi. Naslovnemu sodišču predlagam, da določi, da ta razveljavitev učinkuje takoj.

Prav tako predlagam, naj Ustavno sodišče do svoje končne odločitve o zadevi v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja, kot sem že navedel.


Zaključek

Pred Ustavnim sodiščem je naloga, da končno prekine suženjsko prometno-kaznovalno politiko, do katere je prišlo s postopnimi »dobronamernimi« dvigi kazni, privedlo pa do tega, da si lahko danes bogati zlahka privošči plačilo raznih polovičk, finančno skromnejši pa ne morejo te polovičarske možnosti niti izkoristiti.

Gre torej za večkratno zakonodajno neravnovesje:

1. bogati proti revnim so v prednosti, saj zlahka plačajo

2. revni so ogroženi do nivoja samega preživetja

3. v sosednjih državah so kazni neprimerno nižje

4. nepravilna vožnja z dražjim prevoznim sredstvom je enako kazniva kot vožnja z neprimerno cenejšim in okoljsko varčnejšim sredstvom

5. vozila ne bi smela biti izenačena v kaznovalni politiki



Ustavno sodišče pozivam, da v čim krajšem času odloči o tej pobudi in odpravi neusklajenosti z Ustavo Republike Slovenije, dodatno pa tudi kršitve načel Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so dodatno specialno v nasprotju s 153. členom Ustave RS!

Na podlagi vsega navedenega zato Ustavno sodišče pozivam, da v skladu s 161. členom URS nemudoma ugotovite protiustavnost in nevzdržnost spodbijanega zakona.



Osti jarej!



Blaž Babič




Ljubljana, 24. maj/Veliki traven 2018




--------------------------------------

Izpolnjeno pobudo pošljite na naslov:
Ustavno sodišče Republike Slovenije, p. p. 1713, SI - 1001 Ljubljana

ali jo vložite osebno, v glavni pisarni US RS, v času uradnih ur,
vsak dan    od 08:30 do 12:00
v sredo    od 10:00 do 15:00



PRILOGE:

1. Zahteva za sodno varstvo, 20.2.2017

2. Obvestilo PP Ljubljana Moste, 13.4.2018
    MNZ Policija, Položnica za plačilo globe, 150 eur

3. Sodba Okrajnega sodišča, ZSV 587/2017, z dne 10.4.2018