ali...
 
O zakulisju III. SLOVENSKE POLITIČNE LIGE


UVOD

Zakaj sem šel v politiko?

Rojen 1974, s 6. leti v šolo dr. Jože Potrč (Vodmat), menda najboljši v razredu, menda v letniku, Vegova in ostala tekmovanja, v 7. razredu 6. na republiškem tekmovanju iz logike. Obetaven mulc.

Enkrat me komunistična učiteljica geografije Drofenikova zaradi posmehovanja njeni razlagi o skorajšnjem propadu ZDA v kabinetu zaslišuje in zagotovi, da to ostane med nama. Se izpovem, da komunizem propada (govorimo o letu cca 1987). Čez dva dni me doma nadirata starša (mati učiteljica na isti šoli), da se moram Drofi opravičiti. In se. V osmem razredu v ZSMS sprejemam sedmarčke in jim z mehkim stiskom roke izkazujem svoje nestrinjanje z dodeljeno vlogo. Vsekakor pa v Krško na nek vele-mladinski kongres nisem bil poslan, že očitno prepoznan kot nezanesljiv.

Takoj po končani OŠ sem celo poletje hodil na Roško, kjer se je dogajalo na polno. Bil sem tudi že naročen na Mladino. Dobil sem Zoisovo štipendijo in imel sladke skrbi na SNŠ. Požiral knjige in glasbo. Bil dvakrat dober, nato dvakrat prav dober (spremenili so sistem ocenjevanja na %), na zaključnem izpitu pa celo odličen (zgodovina, fizika, slovenščina, angleščina).

Vmes nas je na polno zamorila vojna, vsaj mene. Reševala me je Enya. In Mike Oldfield. In še kdo.

Delal sem v Društvu za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, najprej kot smetar z metuljčkom in belimi rokavičkami, kasneje kot plakater in postavljalec stolov in bakel. Danes je Ljubljana čista, vsaj klasičnih smeti.

V zadnjem letniku sem šel še na test Mense in čez čas dobil na dom listek, kjer je bila s svinčnikom napisana števila 164.

Nato Pravna fakulteta. Bil sem med prvo trojico na sprejemcih, poleg Aleša Novaka in Marka Bošnjaka. Prvi je zdaj prfoks na slabem faksu, drugi sodnik na lažnem sodišču. Prvi letnik, ustavno pravo 8, nato vseveč šokov in nepripravljenosti na piflanje. Pavziranje, vojska, ostrostrelec v vodu. Za koga? Za Slovenijo. Poveljnik Lovšin je še danes kreten, sem preveril prek fb-ja, takrat nam je celo prodajal zasebno narejene črne čepice s črnim panterjem.

Po vojski še petkratni zmagovalec POP KVIZA, pri Janezu Dolinarju, od česar mi je ostala le še VHS kaseta, ki pa sem jo prav aprila 2017 po namarnem predal Šišku, češ da jo bo on presnel. Boš ja, lažnivec agenturni. A o tem kasneje.

Celo srednjo šolo bral "duhovne zadeve", stripe in fantastiko, na koncu prisegal le še na Reiki, dobil stopnjo mojstra, od Vilija Ravnjaka. Dve leti Aikida pri Janezu Galetu sta bili tudi koristni. Obema hvala!



Po omenjeni vojski se vrnil na faks in dobil priložnost štancati prometne informacije na RA SLO. Tam je bil kasneje najbolj koristen servis STA, saj sem "od znotraj" videl, kako prav STA določa utrip čisto vsem sistemskim medijem. Zato ima danes Veselinović višjo plačo od Šarca.

No, zakaj ne bi tak fejst fant poskusil pomagati izboljšati družbe, vas vprašam?

Zato sem po volitvah 1996 slišal za sicer luzersko Novo stranko (1.100 glasov = 0'1%), ampak me je program Sama Resnika dovolj navdušil (da bi se v tej deželi veliko žuralo, pa nevtralnost), da sem pristopil in praktično takoj postal tajnik. Edini, kasneje sem se moral samorazglasiti še za glavnega, česar pa Drevenškov ego ni dobro prenašal.


NAPREJ NA 3. DEL