ali...
 
O zakulisju III. SLOVENSKE POLITIČNE LIGE


Nova stranka. Akcija. Vsak dan. Mobiteli. Internet. Spletni forumi. STA informacije. Delala sva praktično samo Drevenšek in jaz, ostali kolikor se jim je ljubilo. Vsekakor dosti premalo za karkoli resnega.

Financiranje političnih strank (23. člen ZPolS). Kot tajnik 1998 povabim 18 neparlamentarnih na srečanje, pride nas 10 in le 4 stranke vložimo mojo pobudo za oceno ustavnosti.

Zmagamo, ampak US je tako pokvarjeno, da omogoči nižji prag (od parlamentarnega praga), češ da:

"Zakonodajalec sicer lahko določi prag za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, vendar je lahko ta prag le tolikšen, da izloči iz državnega financiranja politične stranke, ki so predlagale liste, za katere se je na volitvah izkazalo, da niso imele realnih možnosti za pridobitev vsaj enega mandata. S tem namreč zakonodajalec preprečuje kandidiranje zgolj z namenom pridobivati sredstva iz državnega proračuna."

In DZ postavi ta prag na sedanji 1%. Torej so vse stranke, ki po koncu tekme ne dobijo okoli 10.000 glasov, naknadno razglašene za "poredne". To ni ne pravno, ne ustavno in ne demokratično - je pa postkomunistično in totalitarno, saj Sistem odlično in odločno nadzoruje, komu sme uspeti prebiti prag.

Že tu se pojavi večno vprašanje - zakaj do danes stranke III. slovenske politične lige ne vložijo še ene pobude za oceno ustavnosti? Meni je odgovor jasen - ker so vse del Sistema. Tretja liga pač služi prestrezanju "prostih radikalov", zato jih imenujem "prestrezniki". In ZSi pri tem ni nobena izjema.

V letih 1997 in 1998 se povežemo z EU-kritiki in NATO-kritiki po Evropi. Ustanovi se Skupina Neutro, ampak sta notri tudi brata Kovačič (Gorazd in Matej). Predvsem prvi me minira na vse možne načine, da bi se čez leta le prigrebel do pametnjaške, sistemske profesure na FF. Drevenšek miniranje ves čas dopušča.

Leta 2000 zbiramo podpise proti zaprtju PCP (Duty Free prodajaln). Borut Pahor v vlogi predsednika DZ poskuša preprečiti zbiranje, ampak gremo na US in zmagamo, DZ pa mora popraviti svoj Poslovnik. Lahko zbiramo podpise, ampak ne moremo zbrati, ugotovim neustavnost načina zbiranja podpisov na Upravnih enotah - 16. člen ZRLI. Spet US. Spet zmaga, ampak spet izkoristijo priliko in hkrati uničijo 2. poglavje ZRLI, torej oni sami ukinejo predhodni referendum.

Upravne enote so v 35 dneh odprte le cca 25 delovnih dni, po največ 8 ur, kar znese skupaj 200 ur. To je pa skupaj cca 9 polnih dni, kar pomeni 10x manj, kot zbirajo Švicarji podpise - NA ULICI! Imamo časovno in prostorsko neustaven način, ki ga je zaznal vsaj US sodnik Marko Šorli.

Nato zmagam še glede Statuta US, ko pomagam Veri Kramberger, delavki na PCP, ker so ji na US zamešali pošto.

Za seboj imam tako že štiri dobljene primere na US, pravni faks pa čaka in čaka, po 11.9.2001 me študij dodatno mine, saj vidim, da je celoten planet padel na srednješolskem znanju fizike (prosti pad).

Aja, mimogrede, okoli leta 1994 me k sodelovanju "z njimi" vabi Miro Cerar ml, okoli leta 1998 se pojavi nek kulturni ataše ruske ambasade s podobnimi namigi, tretji poskus vrbovanja pa doživim 2006 v Bruslju, a do tja je še nekaj časa.

Odnosi z Drevenškom se ohlajajo, stranka tone v dolgovih. Že na volitvah 2000 ga je odneslo, rad je namreč "poslušal nasvete vedeževalke iz Nove Gorice", obseden pa je bil tudi s horoskopi. Ugotovil je, da potrebujemo "žensko listo" in ja, Nova je imela največ žensk kandidatk v zgodovini Slovenije. Dobili smo 6.600 glasov. Dovolj, da sem od tedaj naprej zagotovo vedel, da sta moje delo in trud tudi dokazljivo merljiva.

Ob volitvah se je tudi naenkrat pojavil nek Roman Kukovič (Radio Trbovlje) in takoj ga je Drveni lansiral za šefa kampanje, češ da jaz nisem dovolj izkušen. Plakati so bili sivo-oranžni, jokavi, spet dovolj za ustrezno slabši rezultat.

Po Tržaški 2 smo se preselili na Linhartovo 13. Zanimivo, na istem naslovu je danes Nova 24TV. Tudi takratna trač-revija Nova (grafično kopiran logo) in pa Nova Slovenija - nič od tega ni naključje. Brišemo zgodovino, krademo simboliko. Zares je ukradel oranžno barvo, sedaj jo imajo Pirati. Lažnivi Rok Andree ima svoj zagotovljeni vir dohodkov.

Čas je bil, da Drveni pokoplje stranko, na ta način se je znebil dolgov, ki so nastali po poraznem nastopu na predsedniških volitvah 2002. Takrat je to še bilo možno, zakonodaja pač...



Naredil je najprej Junijsko listo z bleferji a la Manca Košir, kasneje pa EUDS (EU Demokrati Slovenije) z Markom Crnkovičem.

Leta 2006 me je poslal v Bruselj, saj njegova takratna favoritinja Dora Debeljak (slab nadomestek zame) ni hotela.

Nekaj bistvenega iz tistega obdobja sem povezal šele leta 2017. Namreč vse do Bruslja mi je Drevenšek blokiral poznanstvo z Andrejem Šiškom, češ da gre za ekstremista in podobno. Ampak šele 2017 sem izvedel, da sta se Drevenšek in Šiško v Ljubljani v letih 2004-2005 dobivala s primorskimi domoljubi in se jim predstavljala kot težka soborca za Slovenijo.

Leta 2007 sem na gornjo tematiko sodeloval pri pisanju knjižice Mala dežela velike diskriminacije. Naslednjič pa od Bruslja 2006 naprej. Aja, ne, še prej bo nekaj malega o Marjanu Šarcu, ki mi je na Radiju Slovenija ukradel radijsko oddajo.

NAPREJ NA 4. DEL