Članek
Zakaj ne bom volil?
Objavljeno Apr 21, 2022

+ podnaslova

Zakaj bom volil šele, ko bodo volitve svobodne?

Zakaj bom v prihodnje podprl le tako stranko, ki bo zagotovila svobodne volitve?


Naštel bom razloge, zakaj sem se letos zatrdno odločil, da ne bom volil, ne na teh, ne na vseh naslednjih nesvobodnih volitvah.

Seveda pa sem pri tem bralcem tudi dolžen pojasniti, kakšna so ta "moja" merila za oceno, ali so neke volitve svobodne ali ne.

Že dobro leto je slovenski javnosti dostopno moje diplomsko delo "Politično pravo na Slovenskem" (ReVIS - Politično pravo na Slovenskem) . Nekaj najbolj izstopajočih ne-svobodnih in proti-ljudskih elementov sem opisal prav tam (v 6. poglavju), vendar se zavoljo poenostavitve, v zvezi s konkretnimi volitvami v DZ omejim le na dva:

- medijska enakopravnost nastopajočih v volilni kampanji;

- enakopravno financiranje strank, brez diskriminacije.

Prvo merilo lahko vsi ocenjujemo prav sedaj, v živo. Edini pravilni zaključek je, da se tudi v tej kampanji izvaja segregacija (ostra diskriminacija na veliko) t.i. neparlamentarnih strank - na TV SLO, da o zasebnih medijih niti ne govorimo.

Drugo merilo bo pričelo delovati takoj po volitvah, veljalo pa bo za naslednja štiri leta, za naslednjo "volilno etapo". Od 20-ih, sedaj nastopajočih strank, jih bo velik delež tistih, ki ne bodo prejele več kot 1% glasov glasujočih volilcev. Vse te bodo dobesedno crkovale naslednja 4 leta in ne bodo mogle razviti niti najosnovnejše platforme za dolgoročno delovanje - kljub temu, da jih bo skupno podprlo več tisoč volilcev/davkoplačevalcev.

Kaj je torej tako (zame) bistveno nesprejemljivega pri nastopih v volilni kampanji?

Začelo se je že davnega leta 1999, v ustavni odločbi U-I-372/96 (4.3.1999) :

Med številnimi nelogičnostmi in apologetstvi utečenega sistema diskriminacije, si je Ustavno sodišče (US) dobesedno privoščilo naslednje:

15. Povsem enako obravnavanje vseh političnih strank s strani javnih glasil v volilni kampanji bi lahko negativno vplivalo na preglednost volilne kampanje. Utemeljeno je sklepati, da želijo volivci na nacionalnem radiu in televiziji v večji meri spremljati predvolilno tekmo med političnimi strankami, ki imajo večjo dejansko politično težo, oziroma biti informirani o njihovih kandidatih in političnih programih.

US je nadaljevalo:

Če bi bil povsem enak programski čas namenjen tem, v političnem življenju pomembnejšim strankam, in vsem ostalim, bi bila zaradi velikega števila političnih strank in t.i. neodvisnih kandidatov volilna kampanja na RTV Slovenija slabo pregledna.

In sedaj še "logična akrobacija":

Nepreglednost volilne kampanje pa bi povzročila slabšo informiranost volilcev in s tem vplivala na uresničevanje volilne pravice.

US torej skuša razložiti, da slovensko volilno telo ni sposobno "ustrezno razlikovati" med 20-imi strankami, sposobno pa je odločiti se med okoli 10-imi strankami. Res bistvena in življenjska razlika! In hkrati dokaz, kako zelo se US zaveda izdatne funkcionalne nepismenosti med slovenskimi volilci.

Zato US takoj zatem pojasni, da je:

"... razlikovanje med političnimi strankami glede na njihovo dejansko politično težo primeren in tudi nujen ukrep za zagotavljanje preglednosti volilne kampanje."

Če bi resnega pravnika vprašali, če je US v tem primeru pravilno izpeljalo "ustavni test sorazmernosti", bi vam seveda odgovoril, da ne, kajti po ugotavljanju "primernosti" in "nujnosti" sledi še t.i. strogi test sorazmernosti, pri katerem je dejansko potrebno utemeljiti, ali je ukrep (razlikovanje med političnimi strankami) po svoji teži dejansko sorazmeren (uravnotežen) s posledico, ki nastane na drugi strani, torej z jasno kršitvijo vsaj naslednjih členov Ustave RS (URS):

- 14. člen (prepoved diskriminacije),

- 22. člen (enako varstvo pravic),

- 39. člen (svoboda izražanja),

- 43. člen (volilna pravica),

- 44. člen (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev),

- 80. člen (sestava DZ in volitve v DZ).

Tu se ne bom podrobneje ukvarjal z argumentacijo, zakaj so posamezni členi URS kršeni, raje povabim vas-bralce, da sami pregledate in razmislite. Da ne omenjam bistva, da "preglednost volilne kampanje" kot nek posebej izpostavljen "ključni element volitev" pravzaprav ne obstaja, izmislilo si ga je US, vse s namenom doseči cilje rezultatskega sojenja. In tudi če ta kriterij obstaja v kakšni redki akademski literaturi, je pravzaprav nedefiniran, elastičen, raztegljiv in končno tudi izvotlen pojem, ki pomeni hkrati vse in nič. Skratka, idealen za politično zlorabo političnega prava.

No, US še ne zaključi, ampak dodaja:

"To pomeni, da ni nedopustno, če je RTV Slovenija z zakonom naloženo, da pri razporejanju programskega časa da določeno prednost političnim strankam, ki imajo večji dejanski politični pomen."

Ni torej nedopustna očitna diskriminacija en mesec pred volitvami še v tistem izmed redkih medijev, ki bi morali pa zares poročati objektivno. Poglejte si ključne alineje 4. člena ZRTVS.

To pravzaprav pomeni, da ZRTVS sicer nalaga RTVS marsikatero objektivnost in enakopravnost v 4. členu ZRTVS, da pa US pri svojem avtističnem odločanju to "nadlogo" omili in pravi, da ni ravno tako zelo nedopustno, če RTVS krši omenjeni 4. člen ZRTVS, saj ima za to podlago v 12. členu ZRTVS - in seveda v presvetli avtoriteti samega US.

Dobro, sedaj pridemo do tistega dela, ki v globoko segregacijskem 12. členu ZRTVS povzroči dodatne mahinacije, manipulacije in spore, kateri so zaznamovali že vse volitve, vsaj od l. 2011 dalje, ko je bilo Pozitivni Sloveniji ... no, počakajte še malo, najprej besedilo obrazložitve US:

"Pri tehtanju dejanskega političnega pomena pa je pridobitev mandata na preteklih volitvah povsem primerno merilo, saj je veljavni volilni sistem takšen, da v njem poslanskih mandatov ne pridobijo le tiste liste kandidatov, ki imajo razmeroma majhno podporo v volilnem telesu (ne dosežejo volilnega količnika v nobeni volilni enoti, na državni ravni pa ne dosežejo volilnega praga)."

Zdaj morate vedeti dvoje.

Prvič: tu gre za popolnoma izmišljen, fabriciran argument, in to na ravni nekega Ustavnega sodišča. Kaj je ta "dejanski politični pomen"? Kaj ga ohranja čez vsa 4 leta (v idealnih pogojih, ko ni predhodnih volitev) nedotaknjenega? Mar se ljudje ne spreminjamo? Mar se s časom ne spreminjajo tudi stranke?

Ta sistem so vzpostavili l. 1994 in že takrat so največ pozornosti namenili "novi kontinuiteti", češ, prejšnja partija in njena eno-partijska diktatura je bila nekaj zavržnega, zdaj ko imamo pa "nove", "sveže", še nikoli videne stranke, no, te bomo pa ohranjali za večno naprej. No, vsaj čim dlje. Živela več-partijska diktatura!

Drugič: resnično velikokrat smo in so poskušali raznorazni akterji sprožiti ustavne pobude zoper ta 12. člen ZRTVS, pa se US do sedaj nikoli ni uklonilo pravičnosti in logiki. Prav zdaj je odprta ena od teh, U-I-78/21:

Na to temo imate tudi na mojem blogu veliko objav o ustavnih pobudah (iščite pod gesloma "12. člen ZRTVS" in "6. člen ZVRK").

Še celo obema predsednikoma sem poslal opozorilo že lani:

Ampak kljub temu, da jo je vložila stranka Dobra država, se je ravno ta stranka znašla med tistimi, ki je v - očitno - protiustavnem in segregacijskem členu na teh volitvah iskala dodatne koristi zase.

Kar tri stranke (Gibanje Svoboda, Naša dežela in Dobra država) so bile sredi volitev s strani vodstva RTV (njihova pravna služba je vedela, da praksa striže z zakonom in stališčem US), meni nič - tebi nič, razglašene za "parlamentarne", preostale neparlamentarne stranke pa so se lahko samo obrisale pod nosom.

Tu moram dodati pojasnilo, da je TV SLO z neustavno prakso "ugotavljanja statusa" pričelo že vsaj leta 2011, ko je s pomočjo (nekorektnega in nestrokovnega!) pravnega mnenja Andraža Terška, Ksenija Horvat Petrovčič dosegla, da so Jankovićevo Pozitivno Slovenijo umestili med "parlamentarne".

Od takrat dalje so na enak način lansirali še vsaj SAB, SMC, LMŠ in letos tri, prej omenjene.

Lahko bi pisal o teh zadevah še obširneje in podrobneje, vendar naj na tej točki povzamem, da je za resnično delujočo pravno državo temeljno spoštovanje in izvajanje načela legalitete:

Gre za 2. člen Ustave, Šturmov komentar si lahko preberete tukaj, skrajšano pa:

Iz zakona, in ne šele iz podzakonskega predpisa, mora biti razvidno in predvidljivo, kaj država zahteva/predpisuje.

Zato je sodba Upravnega sodišča dejansko protiustavna, kot je tudi protiustavno prekvalificiranje treh strank iz statusa neparlamentarnih v parlamentarne.

Ampak v Gibanju Svoboda, ki leti na krilih vzporednih mehanizmov, se s to neustavnostjo mirno pohvalijo:

(Upravno sodišče ...) ... je zavzelo stališče, da če je član politične stranke poslanec v državnem zboru, potem ima ta stranka dejansko politično težo, pri čemer je nepomembno, koliko poslancev stranka ima, začasna odredba pa je tudi sorazmerna javni koristi.

Prav v teh dneh se oglaša veliko političnih dušebrižnikov in samodeklariranih demokratov, ki pozivajo k čimvečji udeležbi. Jasno, Sistem potrebuje legitimnost, četudi je tekma lažirana.

- levi standardni podpisniki,

- nekje sem videl podobno skupino iz odlazkovega medijskega imperija (priloga več časopisov, od Večera dalje),

- razni Sistemski NVO-ji, tipa 8. marec ali Glas ljudstva, ki delajo za naročnike, hkrati pa se pretvarjajo, da ne vidijo nedemokratičnega slona v sobi,

- in razni "zvezdniki", ki se morajo oddolžiti Sistemu (tipa Vid Valič).

Nihče od teh "jarih demokratov", kaj šele kak Zagovornik enakih možnosti (Miha Lobnik), pa ne opozarja na bistveno problematično segregacijo neparlamentarnih strank, pa še znotraj spornega 12. člena ZRTVS protipravno in "našistično" tolmačijo pravo na način - "ja sam u pravo".

Čeravno, ko že omenjam Lobnika, njegov predhodnik je bil sposoben spisati in argumentirati kakovostno stališče zoper diskriminacijo političnih strank pri financiranju:

Sistemski rešitvi glede financiranja delovanja političnih strank po 23. členu Zakona o političnih strankah predstavljata primera posredne diskriminacije na podlagi političnega prepričanja

In še za konec - ker tudi same oškodovane neparlamentarne stranke zaenkrat niso jasno in glasno napovedale ostrega boja proti segregaciji, mi ne preostane drugega kot to, da ne dam glasu nikomur, vse dokler ne bomo imeli poštenih volitev.


p.s. Nikogar ne nagovarjam, naj ne gre na volitve. Nasprotno, vsakemu od teh želim čimveč športnih dogodkov, kjer bodo imeli glavno besedo pristranski sodniki.

p.p.s. Bidarjevi in Šišku ne zaupam, sem imel z njimi povsem dovolj izkušenj (beri moj blog). Brščič je največji problem DOM-a, SDS je zapravila kakršnekoli simpatije s kratkogledostjo pri Ukrajini.

Apr 21, 2022