Potovanje z vlakom v Koper ob pol petih zjutraj v soboto, 23.7.2022. Vlak pobira ljudi po vseh postajah od Maribora dalje. Vsebolj se polni in potniki s prtljago že sedijo po tleh hodnikov ali se naslanjajo stene vlaka.

Znotraj kupejev so ponekod sedeži raztegnjeni v ležišča, kjer ležita samo dva človeka, kljub temu, da bi lahko tam sedelo 6 potnikov. Trije kondukterji ne naredijo reda in bentijo nad potniki, zakaj sami ne zahtevajo sedežev zase, medtem ko jih ležeči pari odganjajo in besno zapirajo vrata kupejev.

Vlak se še kar polni. Hodniki postajajo neprehodni, nagneteni ljudje drugih ne spuščajo do stranišč, ker ni prostora. Majhni otroci vznemirjeno stokajo. Starejša upokojenka okrog sedemdesetih joče, ker stoji že uro in pol in ne ve, če bo zmogla stati še tri ure do Kopra, noge ima otekle in utrpela je že več krčev v nogah. Ob prtljagi neke družine cvili pes. Vlak ob 6.05 ustavi na glavni postaji v Ljubljani. Tam spet čaka veliko potnikov na vstop, tudi s kolesi in prtljago. Bašejo se v prenatrpan vlak. Potniki odpirajo okna, da bi dihali. Kot sardine v konzervi stojijo eden poleg drugega, nihče nima maske, ne glede na poziv k zadnjemu priporočilu nošenja mask v javnih prostorih in povečanem širjenju okužbe s COVID. Začudeno opazujem neverjetno kaotično situacijo. S še enim potnikom opaziva, da je imel prenatrpan vlak vseskozi priklopljene tri popolnoma prazne vagone.

Pristopim k trem kondukterjem, ki se smejijo pred vlakom in zbijajo šale na račun gneče. Vprašam, zakaj ljudje ne morejo - kljub očitni prenatrpanosti - v prazne vagone in, če je dovoljeno voziti ljudi kot živino v prenatrpanem vlaku? Kondukterji zajedljivo in arogantno povedo, da bodo prazne vagone odklopili. Šokirano pogledam apatične ljudi, ki poskušajo še naprej na vsak način vstopiti v prenatrpan vlak. Ker jim ne uspe pri enih vratih, begajo od vrat do vrat in nekateri rinejo naprej kolesa. S še enim potnikom sva edina, ki se zavedava resnosti situacije in se odločiva, da potovanja v tako nečloveških razmerah, primernih za živino, ne bova nadaljevala.

Zakaj ne spoštujejo človeškega dostojanstva? Odideva do prometne pisarne, kjer zaposleni ne reagirajo in so hladnokrvni ter neomajni. Od naključnih potnikov izveva, da pritožbe potnikov Slovenske železnice že dolgo ignorirajo in, da železnica kljub nabavi več novih vlakov, na liniji na Primorsko najbolj obleganim vlakom zjutraj in zadnjim vlakom zvečer odklapljajo vagone, da se prenatrpani potniki v nečloveških razmerah vozijo kot živina v starih, ropotajočih vlakih brez klime.

Se tako skrbi za turizem? Ali je načrt ravno obraten? Odvračati preprosti, domači delavski razred od obiska morja? Gre mogoče za elitizem, so preprosti ljudje moteči na obali?

Spomnim se vremenskih napovedi zadnjih tridesetih let. Praviloma  se ob koncu tedna napoveduje dež kljub temu, da ga potem ni, to je opazila že kopica ljudi. Npr. zadnje informacije mainstream medijev so se dan nazaj glasile, da turisti bežijo z Obale, kar je potrjeno čista laž! Kdo in zakaj ne želi, da bi ljudje obiskovali slovensko obalo in zakaj se od obiska le-te na več nivojih odvrača slovenske turiste? Zakaj se potnike, ki pošteno plačajo karto ponižuje s tem, da sedijo na umazanih tleh ali stojijo po tri ure in več?

Nad Slovenci se vsem na očeh odvijajo razčlovečenje, dehumanizacija, degradacija in socialni mobing, ki spominjajo na nacistične čase. V polnem teku je ustvarjanje novega najnižjega socialnega razreda, ki je pasiven in neodziven, skratka apatičen. Triumf zla pa nastopi vedno, ko se posameznik (dobri ljudje) ne postavi po robu.

Slovenci smo bili zaradi množičnega poboja (genocida) tisočih, načrtno pobitih očetov po drugi svetovni vojni prikrajšani za družbeno in moralno moško pokončnost ter zdravo presojo, zdrav upor. Zato danes nismo zmožni prepoznati krivice, izgubili smo sposobnost, da bi se dejansko zavedali vseh omejitev. Posledično smo zanikali Karantance, ki so na naših tleh prvi utemeljili demokracijo. Ne vem, kam "skupine moči" vodijo naš narod, a vedno bolj se zavedam, da stojim ob robu zbezljane črede, ki prostovoljno drvi v prepad. Lahko se samo čudim in čakam, da poslednji Slovenec v svoji apatičnosti izgine v praznino za robom. In pišem. In potem bo tišina. Oglušujoča, grozljiva tišina.

Ob osamosvojitvi so slovenski politiki javno zagovarjali, da so Ustava in človekeve pravice na prvem mestu, a žal smo priče sistematičnemu kršenju človekovih pravic na državni ravni. Zagovarjajo se skrajna avtoritarna načela, ki se jih ne bi sramoval niti Kim Jong Un. Parlament že deluje kot komunistično telo, ki zasleduje globalistične cilje, te pa narekujejo in vzpostavljajo tujci, ki ne poznajo, ne upoštevajo in ne spoštujejo slovenskega naroda.

Pokončni, ponosni in pogumni so se vedno uprli tiraniji. Če ne bi bilo ponosnih Slovencev, ne bi bilo bitke pri Sisku in Turki ne bi bili premagani. Če nekoč ne bi bilo ponosnih, pogumnih in odločnih Slovencev, ne bi bilo osamosvojitve. A, žal je slovenski narod pod udarom globalizma in talec globalistični biričev, ki nas podjarmljajo in vsakodnevno siromašijo. In kam sta šli slovenska samozavest in slovenska istovetnost (identiteta)? Ali obdržiš in vzdržuješ lastne narodne vzorce ali pa kloniš pred drugimi. Zato tisti, ki se zavedamo pomena in vrednosti slovenske narodne istovetnosti, globalizma ne sprejemamo. In enako neizprosno se meri tudi ljudi po njihovem značaju, kajti kdor hlapčuje krivičnemu, ne more obdržati samospoštovanja.

Zavedni Slovenci ostajamo trn v peti protislovenskim interesom že od nekdaj.

Glede na Ustavo, kjer piše, da smo vsi ljudje pred zakonom enaki, ni videti možnosti, da bi politika smela delati takšne razlike kot jih dela, kajti po Ustavi in zakonu je diskriminacija prepovedana, očitno pa slovenska politična združba ne razume teh demokratičnih norm. Vse več je govora o segregaciji na različnih področjih. Na kulturni, socialni in ekonomski ravni in tudi opisana dejanja in razmere na turističnih vlakih so odsev trenutnih družbenih razmer v slovenski resničnosti.

Videti je kot, da nas želijo zasužnjiti na vseh ravneh. Se še spomnite, kaj je povedal komunistični tajkun Češko pred leti? »Zavladal bo neke vrste komunizem. Ljudje bodo živeli srečno brez svoje lastnine, z UTD in bodo delali za velike korporacije.«

Zato zaključujem: Suženjskih odnosov v Sloveniji ne sme biti in jaz suženj ne bom nikomur, niti državnemu aparatu ne. Kaj pa ti?

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Dodatek, 28.7.2022

Ne glede na to, da ima - zaradi COVID okoliščin - NIJZ visoko občutljivost na prekomerno gnečo, ponovno zatrjujem, da je bila gneča tudi brez teh okoliščin preprosto nesprejemljiva.

Zato se odzivam na lažniv in sprenevedajoč odgovor SŽ z naslednjim:

1. Poročila SŽ o (ne)prezasedenosti vlaka niso pokazala realnega stanja. Naši skupini, ki je vstopala od Hrastnika naprej, namreč do Ljubljane (kar) trije kontrolorji kart (sprevodniki) sploh niso zmogli kontrolirati, oziroma zaračunati, saj niso imeli kam stopiti, izključno zaradi tega - ponavljam - ker so bili potniki nagneteni eden poleg drugega po hodnikih, da niti mimohod po hodniku v WC ni bil možen. In slišati je bilo kasneje, da so številni potniki prišli na Primorsko zastonj, brez kontrole kart!

2. Sprevodniki vsem tistim, ki so želeli sesti, sedežev sploh niso poskušali urediti. Zasedenih spalnih kupejev je bilo malo (mogoče pet), sprevodniki pa so od potnikov dobesedno zahtevali, naj si sami izborijo sedeže in so kot osebje zatajili pomoč pri iskanju sedeža. Ta del zgodbe je PR služba SŽ priredila, vendar so bili sprevodniki jasno opozorjeni, da bo resnica medijsko razkrita. Potrebovali ste kar štiri dni, da ste pripravili vaš neresnični odgovor.

3. Glede stojišč na vlaku, ki jih omenjajo SŽ: obstajajo zgolj kupeji in ozek predprostor - hodnik, kjer so bili ljudje nagneteni, eden poleg drugega. Nekateri stoječi ljudje so med vožnjo odpirali okna in kadili, da je drugim pihalo v obraz. Drugi so sedeli po tleh in takšna vožnja do Kopra, ki traja tri in pol ure, je daleč od udobne.

4. Očitno ne bo preostalo drugega, kot da se celotna zadeva naslednjič posname in se dokaže, kako SŽ debelo lažejo. Naša skupina bo odslej večkrat preverila "morski vlak" SŽ, k temu pa pozivamo tudi druge uporabnike.

5. Več potnikov nam je sporočilo, da SŽ njihove dolgotrajne pritožbe ignorira oziroma ljudem pošiljajo suhoparne, klišejske odgovore, da se pač opravičujejo, konkretno pa ničesar ne spremenijo na bolje in delujejo po svoji stari navadi.

Dovolj je bilo slabe prakse, terjamo korekten odnos do potnikov !

Ana Karantanska