Operacija

ČISTA KOMUNIKACIJA - DOBRA KANALIZACIJA

Ljubljana, Slovenija, 20-24 marec 2023

Z današnjim dnem se pričenja posebna in nujna komunikološka operacija za čiste komunikacijske vode (linije), kajti lastniki zemljišč med Brodom in Ježico, ki se borijo za ljubljansko čisto pitno vodo, za pravico do zasebne lastnine in za pravno državo, so ugotovili, da prihaja do številnih zastojev in zamašitev v upravno-pravni komunikaciji, do zapiranja uradnikov v svoje mehurčke in do uhajanja stran od dejstev, kar vse skupaj povzroča onesnaženje in erozijo pravne države in dejanske enakopravnosti..

Tukaj bomo pričeli z objavljanjem tistih slovenskih uradnikov, katerih službene obveznosti so do danes povzročile največ preglavic kmetom/lastnkiom.

Slovenska zainteresirana javnost je naprošena, da kmetom/lastnikom pomaga odmašiti komunikacijske kanale in očistiti komunikacijo. To storite tako, da spodaj naštete uradnike v naslednjem tednu povprašate po zdravju. Zastavite jim lahko tudi nekaj naslednjih vprašanj (zgolj primeroma):

• Kolikšna je Vaša plača, kaj glede čiste pitne vode in C0 delate zanjo in zakaj nič?

• Koliko časa bo še tekla čista pitna voda po ljubljanskih pipah in kdaj ter zakaj bi Vi radi, da bi bilo tega konec?

• Mar veste, da Ljubljana popije za vsaj 1 milijon evrov čiste pitne vode na dan? Koliko teh stroškov boste pokrii Vi in Vaši potomci, ko bodo stekli ustrezni procesi?

• Dovoljeni izpust iz drekovoda na 4-ih kilometrih med Brodom in Ježico naj bi bil vsaj 2 litra na sekundo. Koliko kubičnih metrov drekalnice na dan bi šlo v podtalnico? Kako boste pogledali v oči Vašim nekdanjim sošolcem na obletnici valete, ko Vam bodo povedali, da je odgovor skoraj 173?

  Dovoljeni (pričakovani) izpust 4 km dolgega drekovoda med Brodom in Ježico bi po oceni Geološkega zavoda lahko bil najmanj 2 litra na sekundo = 173 m3 na dan.
  
  Rdeči kvadratek je "samo 125 m3" (5m rob kocke). Zeleni kvadratek je avto (5m dolg, 1'6 m visok, 2 m širok).
  
  Vsak dan! pic.twitter.com/shtHQwz51x

  — Blaž Babič (@BlazBabic) March 20, 2023

• Cevi dosedaj položenega drekovoda se ponekod že posedajo, na določenem odseku pa ni padca (v smeri Zaloga). Ste se pozanimali pri kmetih, kateri odseki so to?

• Ali so Vam kmetje/lastniki povedali tudi to, da se hkrati borijo za čisto pitno vodo, za spoštovanje zasebne lastnine, predvsem pa za pravno državo? Česa jim Vi najbolj ne bi privoščili?

• Ali lahko za drugega uradnika na seznamu poveste, kolikšna je bila podkupnina?
  

Od 20. marca 2023 do 24. marca 2023 lahko ta vprašanja (in seveda številna druga) naslavljate na tiste uradnike, ki so se v dosedanjih postopkih glede drekovoda izkazali za največje zamaške.

Za ta delovni teden so se na seznam prebili naslednji:

1. Dejan Mandič

Inšpektorat RS za okolje in prostor
Inšpekcija za okolje, direktor

Dunajska cesta 56

1000 Ljubljana

tel: 01 420 44 44
e-naslov: gp.irsoe@gov.si

Dejan Mandič je magister znanosti kemijskega inženirstva. Diplomiral je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magisterij študij s področja kemijskega inženirstva. Poklicno pot je začel leta 1998 v podjetju Julon d. d. kot tehnolog na področju polimerizacije kaprolakatama v PA 6. Po zaključku pripravništva je opravljal delo kot projektni vodja. Leta 2000 se je zaposlil v družbi v Lek d. d.. Delati je začel na oddelku Razvoj farmacevtskih učinkovin, kjer je bil odgovoren za razvoj novih procesov aktivnih učinkovin (sinteznega / biosinteznega izvora) in njihov prenos iz laboratorijskega v industrijsko merilo. Je tudi avtor oz. soavtor več patentov s področja razvoja novih procesov aktivnih učinkovin. Od leta 2011 je zaposlen na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Po 10 letih opravljanja inšpekcijskega nadzora na terenu je prevzel vodenje Inšpekcije za okolje in naravo.


2. Tanja Varljen
Inšpektorat za naravne vire in prostor

Gradbena inšpekcija, direktorica
Dunajska cesta 56
1000 Ljubljana

tel: 01 420 44 88
e-naslov: gp.irsnvp@gov.si



Tanja Varljen je po izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture. Po končanem študiju na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, se je izpopolnjevala v Münchnu, kjer je opravljala delo v projektivnem biroju. Po vrnitvi je delovala kot samostojna kulturna delavka pri različnih arhitekturnih projektih in natečajih ter kot sodelavka v inženiring podjetju. Leta 1988 se je zaposlila v javni upravi. Najprej je delala kot urbanistična inšpektorica, nato kot inšpektorica za graditev ter gradbena inšpektorica na Območni enoti Ljubljana. V letih od 2012 do 2013 je bila vodja Območne enote Ljubljana-Kranj, na tedanjem Inšpektoratu Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, od leta 2013 pa vodi Gradbeno, geodetsko in stanovanjsko inšpekcijo na Inšpektoratu republike Slovenije za okolje in prostor.

3. Bernardka Čopar Sotenšek

Inšpektorat za naravne vire in prostor

Območna enota Ljubljana, vodja po pooblastilu

Vožarski pot 12
1000 Ljubljana

tel: 01 420 44 88
e-naslov: irsop.oe-lj@gov.si

(številne medijske objave o Lafarge-u)

Na zadevi pa sta iz Območne enote Ljubljana kot inšpektorja sodelovala:

4. Goran Golubič
gradbeni inšpektor

inšpektor I

5. Ana Štebe Krapež
gradbena inšpektorica

inšpektor I

Kot zaskrbljene državljanke in državljani jim lahko pišete ali jih pokličete. Spodaj lahko pošiljate tudi komentarje, sam pa bom ustrezno dopolnjeval to objavo s pomembnimi spremembami (dopolnitev seznama, popravki podatkov, itd ... :


2023-03-19, nedelja, 08:08: pričetek operacije

. . .
. . .
. . .