Vedno dlje ostajam,

tam na travniku.

Vedno manj se želim vračat.

Iz travnika.

Sploh sedaj,

sedaj, ko sem tam srečala tebe.

Na mojem travniku.

Tam, kjer še nikoli nikogar ni bilo.

Bila sva neskončni travnik,

in jaz.

Vsakič, ko sem spet tukaj,

vsakič se mi stoži,

Da se vrnem...

...na travnik....moj travnik.

Vedno bolj hrepenim

po svojem travniku,

tam kjer je vse lepo,

kjer so cvetoče rože

in neskončno nebo.

Na travniku.

In sedaj sem tam srečala tebe.

Kako si prišel tja, ne vem.

Vrnila bi se tja za vedno,

da ta moj travnik s tabo doživim.